Jedro

Sklep o oprostitvi, odlogu oz. obročnem plačilu sodne takse koristi le tistemu, ki mu je priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Če izroči vlogo več oseb skupaj ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva.

Tožniki so soupravičenci in sozavezanci iz istega materialnopravnega razmerja, glede katerega zahtevajo ugotovitev ničnosti. Gre za materialne sospornike, zato je stališče sodišča prve stopnje, ki je o oprostitvi plačila sodne takse tretje toženke odločilo glede na celotno višino sodne takse, pravilno, prav tako odločitev, da mora v neoproščenem delu sodno takso poravnati.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tretja toženka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je prvega tožnika in drugo tožnico oprostilo plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje za primarni zahtevek v višini 2.781,00 EUR in za podredni tožbeni zahtevek v višini 927,00 EUR. Tretjo tožnico je plačila sodne takse oprostilo le delno, in sicer za znesek 2.700,00 EUR. V presežku je predlog tretje tožnice zavrnilo in ji naložilo plačilo sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje v skupni višini 1.008,00 EUR v štiriindvajsetih zaporednih mesečnih obrokih po 42,00 EUR. Hkrati je razveljavilo plačilna naloga I P 543/2018 z 28. 3. 2018. 2. Zoper sklep vlaga pritožbo tretja tožnica v delu, s katerim sodišče ni ugodilo njenemu predlogu za oprostitev plačila sodne takse. Opozarja, da je bil sklep po pošti odpremljen 1. 6. 2018, ko je že veljala novela F Zakona o socialno varstvenih prejemkih in s tem višji znesek minimalnega dohodka. Sodišče je ugotovilo, da mesečni dohodek tretje tožnice znaša ... EUR, kar glede na novelo, ki je stopila v veljavo 1. 6. 2018, ne presega 2-kratnika minimalnega dohodka. Zato bi jo bilo treba plačila sodne takse oprostiti v celoti. Poleg tega so predmet spora zahtevki in obveznosti iste vrste, ki se opirajo na istovrstno dejansko in pravno podlago, ter gre za formalno sosporništvo. Po določilu 14. člena ZST-1 gre torej za izjemo od načela, da mora tisti, za katerega sklep o oprostitvi plačila sodne takse ne velja, plačati takso tako, kakor da sklep ne bi bil izdan.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče odloča o pravilnosti sklepa sodišča prve stopnje v času njegove izdaje. Izpodbijani sklep je bil izdan 30. 5. 2018, torej pred uveljavitvijo novele ZSVarPre-F, na katero se sklicuje pritožba. Tudi sicer omenjena novela v prehodnih in končnih določbah (7. člen) določa, da se postopki za uveljavljanje pravice do denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, ki so se začeli pred začetkom uporabe tega zakona, dokončajo po prej veljavnih določbah ZSVarPre. To ne velja le za vloge, ki so bile na prvi stopnji vložene maja 2018, ki se dokončajo po noveli. V konkretnem primeru so tožniki predlog za oprostitev plačila sodne takse podali 12. 4. 2018, zato ne sodišče prve stopnje niti pritožbeno sodišče nima podlage, da bi uporabilo določila novele ZSVarPre-F glede osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega v 8. členu citiranega zakona.

5. Po določilu prvega odstavka 14. člena ZST-1 velja sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu takse v korist le tistemu, ki mu je priznana oprostitev, odlog ali obročno plačilo. Če izroči vlogo več oseb skupaj ali če skupaj opravijo procesno dejanje, pa je za eno ali več oseb izdan sklep o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks, mora tista, za katero ta sklep ne velja, plačati takso tako, kakor da sklep ne bi bil izdan, razen v primerih formalnega sosporništva (drugi odstavek 14. člena ZST-1). Stališče tretje toženke, da so tožniki v razmerju formalnega sosporništva, ni pravilno. Tožniki so namreč soupravičenci in sozavezanci iz istega materialnopravnega razmerja, glede katerega zahtevajo ugotovitev ničnosti oziroma podredno razvezo. Gre torej za materialne sospornike, zato je stališče sodišča prve stopnje, ki je o oprostitvi plačila sodne takse tretje toženke odločilo glede na celotno višino sodne takse, pravilno, prav tako odločitev, da mora v neoproščenem delu sodno takso poravnati.

6. Ker po povedanem v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso podani, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih kršitev pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.

7. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 54. v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP. Ker tretja toženka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.