Jedro

Revizijo, ki jo je vložil tožnik sam, pri čemer ni dokazal, da ima opravljen državni pravniški izpit, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo revizijo, ki jo je tožnik vložil 27. 11. 2009 pri Vrhovnem sodišču Republike Slovenije, prvostopenjskemu sodišču pa je bila nato odstopljena 7. 12. 2009. Sklep je izdalo po ugotovitvi, da je tožnik revizijo vložil zoper sodbo in sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 507/2009 z dne 5. 11. 2009. V obrazložitvi sklepa sodišče ugotavlja, da revizija ni popolna, ker v njej niso navedeni revizijski razlogi, poleg tega pa je ni vložila oseba, ki ima po zakonu to pravico.

Zoper sklep se je pritožil tožnik in navedel, da mu zaradi nezakonite sodne odločbe nastaja škoda ter nepotrebni stroški, znesek nastale škode ocenjuje na 45.725,00 EUR brez obresti. Prilaga fotokopijo sklepa sodišča prve stopnje o zavrženju revizije ter fotokopijo povratnice o oddani poštni pošiljki, naslovljeni na Vrhovno sodišče Republike Slovenije dne 27. 11. 2009. Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju z izpodbijanim sklepom, v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 do 45/08) ter Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004), revizijo, ki je vložil sam tožnik, pravilno zavrglo. Ustava Republike Slovenije v 25. členu vsakomur zagotavlja pravico do pritožbe ali drugega pravnega sredstva proti odločbam sodišč in drugih državnih organov. Ustavno sodišče RS je v več odločbah zavzelo stališče glede skladnosti določenih pogojev za zastopanje po pooblaščencu oz. vlaganje izrednih pravnih sredstev po 3. in 4. odstavku 86. člena ZPP. S sklepom št. U-1-137/00 z dne 10. 7. 2003 (Ur. l. RS, št. 73/2003) je odločilo, da za obvezno zastopanje po odvetniku v postopkih z izrednimi pravnimi sredstvi obstajajo razumni razlogi in je zavrnilo očitke o neskladju te ureditve z Ustavo RS. Sodišče prve stopnje je tožniku pojasnilo, da v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar ne velja le v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (3. in 4. odstavek 86. člena ZPP). Izjemo od splošnega načela pomeni določba 1. odstavka 65. člena ZDSS-1, po kateri lahko v socialnem sporu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi stranka opravlja procesna dejanja tudi po pooblaščencu, ki je predstavnik sindikata, združenja zavarovancev oz. delodajalcev, če ga ta zaposli za zastopanje svojih članov, in je opravil pravniški državni izpit. Revizija, ki jo je vložil sam tožnik ni v skladu z omejenimi pogoji, priložil ni dokazov, da ima opravljen pravniški državni izpit, zato je sodišče prve stopnje na podlagi 367.č člena ZPP revizijo utemeljeno zavrglo.

Revizija se po 370. členu ZPP lahko vloži zaradi določenih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v postopku pred sodiščem druge stopnje ali zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Zakonit razlog mora stranka navesti, ker revizijsko sodišče po prvem odstavku 371. člena ZPP preizkusi izpodbijano sodbo le v mejah navedenih razlogov. Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da se po določbi 383. člena v zvezi s 336. členom ZPP za nepopolno revizijo, pri čemer se nepopolnost kaže v tem, da tožnik ni navedel zakonitih razlogov za vložitev revizije, ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, temveč takšno vlogo sodnik sodišča prve stopnje na podlagi 1. odstavka 374. člena ZPP zavrže s sklepom brez naroka.

Tožnik v pritožbi ne navaja nobenih dejstev, iz katerih bi bilo moč sklepati, da ugotovitve prvostopenjskega sodišča o nepopolni in nedovoljeni reviziji niso pravilne. Vložila jo je oseba, ki po postopkovnih določbah te pravice nima, sodišče druge stopnje je zato neutemeljeno pritožbo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.