Jedro

Sodišče druge stopnje, kljub upoštevanju, da gre za postopek po ZPND, ki mora biti hiter in v katerem velja nižji standard materialne resnice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, pritrjuje pritožbenim navedbam, da je podana absolutna bistvena kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče o ugovoru nasprotnega udeleženca odločilo brez, da bi poslalo ugovor predlagateljici in ji omogočilo, da odgovori na ugovorne navedbe ter predlaga dokaze.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

II.Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločitev.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca zoper sklep Okrožnega sodišča na Ptuju V N 116/2026 z dne 11. 6. 2026, v delu, ki se nanaša na prepoved približevanja A. šoli in v tem delu citirani sklep razveljavilo (točka I) ter odločilo, da pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.

2.Zoper sklep vlaga pritožbo predlagateljica, z navedbo, da sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) in prvim odstavkom 22.a člena Zakona o preprečevanju nasilja v družini (v nadaljevanju ZPND1). Uveljavlja kršitev pravice do izjave. Sodišče je v ugovoru nasprotnega udeleženca odločilo izven naroka, ne da bi ugovor pred odločitvijo vročilo predlagateljici in ji omogočilo, da se o njem izjavi. Z vsebino ugovora in priloženimi listinami se je seznanila šele ob vročitvi sklepa. Sodišče je odločitev oprlo izključno na enostranske in z ničemer iz preizkušane trditve iz ugovora ter na listine, glede katerih se predlagateljica ni imela možnosti izjaviti. S tem ji je bila odvzeta pravica do kontradiktornosti (22. člen Ustave), kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Načelo kontradiktornosti velja v ugovornem postopku po ZPND za oba udeleženca, kot so to poudarila višja sodišča v več judikatih, ki jih pritožba navaja. Sodišče mora tudi v postopkih po ZPND udeležencem zagotoviti možnost, da se izjavijo o navedbah nasprotne stranke. Kršitev je vplivala na pravilnost odločitve. V nadaljevanju podaja navedbe v zvezi z uveljavljanjem kršitve zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in kot zmoten graja zaključek, da niso verjetno izkazani razlogi za izrečen ukrep približevanja A šoli, z utemeljitvijo in natančnimi navedbami, da se je pretežni del fizičnega nasilja zgodil prav v prostorih šole in njeni neposredni okolici. Podaja opise posameznih dogodkov. V nadaljevanju graja zmotno uporabo materialnega prava z navedbo, da se ugovorne navedbe ne nanašajo na vprašanje ogroženosti predlagateljice, temveč izključno na interes nasprotnega udeleženca, da dokonča šolanje. Poudarja, da četudi bi sodišče ocenilo, da prepoved približevanja šoli nesorazmerno posega v šolanje nasprotnega udeleženca, ukrepa ne bi smelo v celoti razveljaviti, temveč bi ga moralo kvečjemu sorazmerno omejiti. Predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor v celoti zavrne kot neutemeljen oziroma da se prepoved približevanja šoli določi pod opisanimi pogoji oziroma podredno, da pritožbi ugodi, sklep razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v nov postopek.

3.Nasprotni udeleženec po zakoniti zastopnici oziroma po svojemu odvetniku vlaga odgovor na pritožbo, v katerem zavrača pritožbene navedbe, odgovarja nanje ter predlaga, da sodišče pritožbo zavrne kot neutemeljeno.

4.Pritožba je utemeljena.

5.V tem postopku se uporabljajo določbe ZPND. Subsidiarno, na podlagi prvega odstavka 22.a člena ZPND se uporablja ZNP-1 ter na podlagi 42. člena ZNP-1 še določbe ZPP.

6.Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje 11. 6. 2026 ugodilo predlogu predlagateljice in nasprotnemu udeležencu prepovedalo približevanje predlagateljici na naslovu, kjer predlagateljica prebiva ter A. šoli, ki sta jo obiskovala oba udeleženca, na razdaljo manjšo od 200 m ter vzpostavitev kakršnihkoli srečanj s predlagateljico, vključno s sredstvi za komuniciranje na daljavo, za obdobje 12 mesecev. S sklepom, ki je predmet pritožbene obravnave, pa je sodišče 29. 6. 2026 delno ugodilo ugovoru nasprotnega udeleženca tako, da je prepoved približevanja razveljavilo v delu, ki se nanaša na približevanje A šoli.

7.Predlagateljica primarno graja, da ji je bila v postopku odvzeta pravica do izjave in s tem kršena tudi ustavna pravica iz 22. člena Ustave Republike Slovenije, ker sodišče prve stopnje ni upoštevalo, da mora v ugovornem postopku po ZPND spoštovati načelo kontradiktornosti in zagotoviti udeležencem možnost, da se izjavijo o navedbah nasprotne stranke.

8.Sodišče druge stopnje, kljub upoštevanju, da gre za postopek po ZPND, ki mora biti hiter in v katerem velja nižji standard materialne resnice, ki je upravičen zaradi pomembnosti in občutljivosti varovane osebne dobrine, pritrjuje pritožbenim navedbam, da je podana absolutno bistvena kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče o ugovoru nasprotnega udeleženca odločilo brez, da bi poslalo ugovor predlagateljici in ji omogočilo, da odgovori na ugovorne navedbe ter predlaga dokaze.

9.Varstvo žrtev družinskega nasilja je tako pomembna vrednota ustavnega pomena, da opravičuje razmeroma intenziven poseg v pravni položaj povzročitelja nasilja, tudi na račun nekaterih temeljnih postopkovnih načel, predvsem načela kontradiktornosti. ZPND v 22d. členu omogoča izrek sodnega ukrepa zaradi nasilnih dejanj, ne da bi poslalo predlog v odgovoru povzročitelju nasilja, če iz predloga izhaja, da je podana verjetnost, da povzročitelj nasilja ogroža življenje ali resno ogroža zdravje žrtve ali njenih otrok ali je to potrebno zaradi varstva koristi otroka. Tako je postopalo tudi v obravnavani zadevi sodišče prve stopnje in predlog za izrek ukrepov poslalo nasprotnemu udeležencu skupaj s sklepom, s katerim je izreklo ukrepe prepovedi prebliževanja. Zoper sklep sodišča prve stopnje je nato nasprotni udeleženec vložil ugovor, ki ni zadržal izvršitve sklepa.

10.Sodišče pa je spregledalo, da tako enotna sodna praksa2 kot tudi procesna pravila ZNP-1, ki se uporabljajo v obravnavanem postopku, nalagajo sodišču, da v ugovornem postopku vzpostavi kontradiktornost ter omogoči strankam, da se v postopku ustrezno izjavijo. Takšno postopanje je utemeljeno tudi zato, ker se žrtev lahko učinkovito zavaruje že z izdajo sklepa iz 22.d člena ZPND. Dolžnost sodišča je tudi, da v ugovornem postopku izvede odločilne dokaze in odgovori na pravno odločilne trditve obeh udeležencev3. V tej fazi je torej varstvo žrtve in njenih ustavnih pravic že poskrbljeno in je potrebno poskrbeti, da ne bi bilo nesorazmerno poseženo v ustavne pravice nasprotnega udeleženca.

11.V skladu s prvim odstavkom 5. člena ZNP-1 mora sodišče dati udeležencem v postopku možnost, da se izjavijo, da sodelujejo pri izvajanju dokazov in da razpravljajo o rezultatih postopka. Zgolj izjemoma sme sodišče odločiti, ne da bi udeležencu dalo možnost, da se izjavi, če tako določa zakon ali če presodi, da bi bile s tem ogrožene druge ustavne pravice osebe, katere pravice in pravne interese je sodišče dolžno varovati po uradni dolžnosti (drugi odstavek 5. člena ZNP-1). V ugovornem postopku za takšen primer več ne gre, zato je potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti. Sodišču druge stopnje pa na nadaljnje pritožbene navedbe ni potrebno odgovarjati.

12.Sodišče druge stopnje nadalje izpostavlja, da se bo moralo sodišče prve stopnje v ponovljenem obravnavanju najprej opredeliti ali se za varstvo oziroma ureditev razmerja, ki ga predlagateljica zahteva, lahko uporabijo ukrepi, ki jih opredeljuje ZPND4. Ta zakon namreč opredeljuje pojem nasilja v družini (1. člen) ter določa ukrepe za varstvo žrtev nasilja v družini. V kolikor bo sodišče presodilo, da predlagateljica in nasprotni udeleženec po opredelitvi 2. člena ZPND nista družinska člana, bo moralo predlog že na tej podlagi zavrniti5.

13.V ponovljenem postopku bo sodišče torej najprej presodilo, ali so v obravnavani zadevi podani pogoji za obravnavo in odločanje o ukrepih po ZPND. V kolikor bo predlog v ponovljenem postopku vsebinsko obravnavalo, pa bo ugovor nasprotnega udeleženca najprej vročilo predlagateljici ter v nadaljevanju izvedlo potrebne dokaze in o ugovoru ponovno odločilo.

14.Glede na obrazloženo je bilo potrebno pritožbi ugoditi in sklep sodišča prve stopnje razveljaviti ter zadevo vrniti v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in prvim odstavkom 22. člena ZPND).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 165. člena ZPP.

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 16/2008, 68/2016.

2VSL IV Cp 1445/2018, z dne 4.7.2018, VSL IV Cp 1932/20214, z dne 16.7.2014.

3VSL IV Cp 1419/2023, z dne 9.8.2923.

4Namen ZPND je, da v nujnem in hitrem postopku s prenehanjem in preprečitvijo nasilnih dejanj zagotovi varstvo žrtev družinskega nasilja.

5Za varstvo oziroma preprečevanje nasilnih dejanj, ki niso storjena med družinskimi člani, se uporabljajo postopki in ukrepi, ki jih urejajo drugi zakoni.