Jedro

Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa, in ni dolžna izbirati med odvetniki le v kraju, kjer je sodišče, vendar mora biti njena zahteva razumna ali pa morajo biti za izbiro točno določenega odvetnika (iz nekega oddaljenega kraja) podani posebni pogoji (npr. specializacija odvetnika).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v 3. točki izreka (odločitev o stroških postopka) spremeni tako, da se znesek 392,21 EUR nadomesti z zneskom 138,34 EUR.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje pritožbene stroške, tožencu pa je dolžna v roku 15 dni povrniti 99,07 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožencu med drugim naložilo, da tožeči stranki povrne 392,21 EUR pravdnih stroškov.

2. Toženec v pravočasni pritožbi izpodbija stroškovno odločitev, in sicer kot bistveno navaja, da je sodišče prve stopnje nepravilno odmerilo stroške. Sodišče je tožeči stranki priznalo pavšalno nadomestilo za stroške po tar. št. 6002 v višini 20,00 EUR, čeprav je lahko priznanih največ 20 % nagrade, kar je v predmetni zadevi 15 EUR. Nadalje prvostopenjskemu sodišču očita, da je neutemeljeno priznalo stroške kilometrine pooblaščencu tožeče stranke. Meni, da bi si tožeča stranka lahko izbrala odvetnika iz kraja sodišča ali pa iz kraja svojega sedeža (Ljubljana). Toženec opozarja, da dodatni stroški, ki so nastali zaradi izbire odvetnika iz oddaljenega kraja, ne smejo bremeniti njega, saj ne gre za potrebne stroške postopka. Navaja še, da iz obrazložitve sodbe izhaja, da je tožena stranka dolžna plačati 182,76 EUR, iz izreka pa, da je dolžna plačati 392,21 EUR, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Predlaga ustrezno spremembo stroškovne odločitve.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravdne stroške odmerilo nepravilno. Tožeči stranki je napačno priznalo pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002) v višini 20,00 EUR. Ti ji sicer pripadajo po tarifni številki 6002 ZOdvT, a ne v višini 20,00 EUR, ampak v višini 20 % nagrade, kar v obravnavanem primeru znaša 15,00 EUR. Nagrada za postopek (tar. št. 3100) v višini 39,00 EUR in nagrada za narok (tar. št. 3102) v višini 36,00 EUR skupaj znašata namreč 75,00 EUR, kar pomeni, da 20 % nagrade znaša 15,00 EUR.

6. Pritožnik utemeljeno izpodbija tudi odločitev sodišča prve stopnje o stroških priznane kilometrine pooblaščenca tožeče stranke. Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave izhajata tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika. Stranka ima pravico izbrati odvetnika, ki mu zaupa in ni dolžna izbirati med odvetniki le v kraju, kjer je sodišče, vendar mora biti njena zahteva razumna(1) ali pa morajo biti za izbiro točno določenega odvetnika (iz nekega oddaljenega kraja) podani posebni pogoji (npr. specializacija odvetnika(2)). V obravnavani zadevi je tožeča stranka, s sedežem v Ljubljani, za zastopanje pred sodiščem v Radovljici izbrala odvetnika iz S. Od toženca lahko zahteva povrnitev le za kilometrino iz Ljubljane, ne pa tudi iz S., saj ti stroški za pravdo niso potrebni.(3) Čeprav bo tožeča stranka morala svojemu odvetniku povrniti vse stroške, tudi potne stroške in stroške odsotnosti iz pisarne, teh ne more prevaliti na toženca in jih temu tudi ni mogoče naložiti v plačilo. Glede na navedeno tožeča stranka iz tega naslova ni upravičena do 109,52 EUR (296 km x 0,37 EUR/km), ampak do 35,52 EUR (2 x 48 km x 0,37 EUR/km), torej 74,00 EUR manj, kot ji je priznalo sodišče prve stopnje.

7. Pritožba utemeljeno opozarja na neskladje med izrekom in obrazložitvijo, a gre za očitno pisno pomoto. Pravilen znesek pravdnih stroškov, ki jih je toženec dolžan plačati tožeči stranki, je 225,13 EUR: nagrada za postopek (tar. št. 3100) v višini 39,00 EUR, nagrada za narok (tar. št. 3102) v višini 36,00 EUR, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev (tar. št. 6002) v višini 15,00 EUR, potni stroški v višini 35,52 EUR, skupaj 125,52 EUR (vse povečano za 22 % DDV), in takse v višini 72,00 EUR. Ob upoštevanju delnega uspeha v pravdi, ki znaša 61,45 %, je tožeča stranka upravičena do 138,34 EUR. Pritožbeno sodišče je na podlagi 2. in 3. točke 365. člena ZPP pritožbi delno ugodilo in priznano vrednost stroškov ustrezno znižalo, kot je razvidno iz izreka sodbe, v preostalem (toženec se zavzema za znižanje stroškov na 111,72 EUR) pa je pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo.

8. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 165. členu ZPP. Pritožnik je s pritožbo uspel praktično v celoti, zato mu je tožeča stranka dolžna povrniti nagrado za postopek (tar. št. 3210) v višini 48,00 EUR, pavšalni znesek izdatkov iz tarifne številke 6002 v višini 9,60 EUR (vse povišano za 22 % DDV) in sodno takso v znesku 28,80 EUR, vse skupaj 99,07 EUR.

(1) Primerjaj odločitev Višjega sodišča v Ljubljani z dne 23. 10. 2013, opr. št. I Cp 2742/2013. (2) V obravnavani zadevi gre za plačilo po naročniški pogodbi, kar ne terja nobene specializacije.

(3) Prvo in odločilno merilo je potrebnost stroškov. Sodba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 9. 4. 2013, opr. št. I Cpg 1142/2012.