Jedro

V postopku na prvi stopnji je bilo nesporno dejstvo, da tožena stranka ni več posestnica lokala F. Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremične ni utemeljen, pravilna.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal F. uporabljala na podlagi najemne pogodbe z dne 27. 1. 2014, ki jo je sklenila z G. in M. J., ki je nepremičnino kupil v izvršilnem postopku. Glede na to ni mogoče zaključiti, da ga je uporabljala brez pravne podlage. Nadalje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal uporabljala v dobri veri, saj so ostale neprerekane trditve, da je lokal dobila v posest od M. J., ki ji je ob sklenitvi najemne pogodbe pokazal sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v izvršilnem postopku, in je imel sporni lokal v lastniški posesti, ter da je prejšnja najemnica, družba N. d. o. o., lokal prenehala uporabljati prostovoljno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne ter se izpodbijana sodba in sklep potrdita.

II. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje dopustilo spremembo tožbe glede zahtevka na plačilo zneska 15.000,00 EUR (I. točka izreka) in zavrnilo predlog tožeče stranke za prekinitev postopka (II. točka izreka). Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek na izpraznitev in izročitev spornih poslovnih prostorov prvi tožnici ter za plačilo najemnine obema tožnicama v višini 15.000,00 EUR (III. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki v roku 15 dni pravdne stroške v višini 1.283,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (IV. točka izreka).

2. Zoper odločbo sodišča prve stopnje je pravočasno vložila pritožbo tožeča stranka. Uveljavljala je vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa, da izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Predlagala je, da pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke zavrne in izpodbijano odločbo potrdi. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je v obravnavanem postopku od tožene stranke zahtevala, da izprazni in prvi tožnici izroči nepremičnino na ... ulici 1 v L., ki v naravi predstavlja lokal F. ter da prvi in drugi tožnici plača uporabnino zaradi neupravičene obogatitve in sicer uporabe tuje stvari (navedene nepremičnine) v njeno korist. Glede zahtevka na izpraznitev in izročitev nepremičnine

6. V postopku na prvi stopnji je bilo nesporno dejstvo, da tožena stranka ni več posestnica lokala F. (V. točka pripravljalne vloga tožeče stranke z dne 23. 5. 2016). Zato je odločitev sodišča prve stopnje, da zahtevek na izpraznitev in izročitev nepremične ni utemeljen, pravilna.

7. Držijo sicer pritožbene navedbe tožeče stranke, da je do odpovedi najemne pogodbe med toženo stranko in G. (katere direktor je bil ob sklenitvi pogodbe M. J.) prišlo šele po vložitvi tožbe in je torej tožena stranka šele po vložitvi tožbe (1. 8. 2014) izgubila posest nad lokalom F.. Vendar slednje ne pomeni, da je tožena stranka posledično dolžna nositi vsaj sorazmerni del stroškov postopka. Ključno je namreč, da sodišče prve stopnje odloča glede na dejansko stanje na dan zadnje glavne obravnave. Zato v konkretnem primeru pri odločanju o stroških postopka krivdnega načela, na način, kot to predlaga tožeča stranka, ni bilo mogoče uporabiti. Poleg tega sodišče prve stopnje zahtevka na izpraznitev in izročitev nepremičnine ni zavrnilo zgolj zaradi pomanjkanja pasivne legitimacije, temveč tudi iz drugih razlogov.

8. Nadalje ne držijo pritožbeni očitki, da je sodišče prve stopnje pomešalo pojma aktivne in pasivne legitimacije. Tožeča stranka je namreč tista, ki mora zatrjevati in dokazati obstoj obeh, pri čemer je sodišče prve stopnje pravilno obstoj aktivne legitimacije presojalo na strani tožeče stranke, obstoj pasivne legitimacije pa na strani tožene stranke (glej 19. in 20. točko obrazložitve izpodbijane sodbe). Zato nasprotne, tudi sicer nekonkretizirane pritožbene navedbe niso utemeljene.

Glede tožbenega zahtevka za plačilo 15.000,00 EUR

9. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala plačilo uporabnine zaradi neupravičene obogatitve in sicer uporabe tuje stvari v svojo korist, za obdobje od februarja od julija 2014. Če namreč nekdo tujo stvar uporabi v svojo korist, lahko imetnik, ne glede na pravico do odškodnine, in tudi če te pravice nima, zahteva od njega, naj mu nadomesti korist, ki jo je imel od uporabe (198. člen Obligacijskega zakonika - OZ).

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal F. uporabljala na podlagi najemne pogodbe z dne 27. 1. 2014, ki jo je sklenila z G. in M. J., ki je nepremičnino kupil v izvršilnem postopku. Glede na to ni mogoče zaključiti, da ga je uporabljala brez pravne podlage. Nadalje je ugotovilo, da je tožena stranka lokal uporabljala v dobri veri, saj so ostale neprerekane trditve, da je lokal dobila v posest od M. J., ki ji je ob sklenitvi najemne pogodbe pokazal sklep o izročitvi nepremičnine kupcu, izdan v izvršilnem postopku, in je imel sporni lokal v lastniški posesti, ter da je prejšnja najemnica, družba N. d. o. o., lokal prenehala uporabljati prostovoljno.

11. V skladu z določbo četrtega odstavka 192. člena ZIZ, veljavnega v času sklenitve najemne pogodbe z M. J., se je nepremičnina izročila kupcu že pred pravnomočnostjo sklepa o izročitvi nepremičnine. Ta je bil v danem primeru izdan 16. 1. 2014 (pravnomočen pa je postal 30.7.2014). Zato od tega dne dalje o prikrajšanju na strani prve tožnice v smislu 198. člena OZ, v razmerju do tožene stranke, ki je imela sklenjeno najemno pogodbo z M. J., ni mogoče govoriti. Niti ne o prikrajšanju druge tožnice v razmerju do tožene stranke.

12. Za utemeljenost zahtevka na plačilo uporabnine je treba trditi in dokazati, da prikrajšanec ni privolil v prikrajšanje, pri čemer je za uveljavljanje uporabnine praviloma potrebno, da je z vidika odsotnosti privolitve, podan eden od dveh alternativnih pogojev: a) bodisi da je bil upravičenec s strani neupravičenega uporabnika na nedopusten (viciozen) način izključen iz rabe svoje stvari, b) bodisi da je imetnik stvari aktivno poskusil preprečiti svoje prikrajšanje. Nič od navedenega tožeča stranka v tem postopku ni (pravočasno) trdila. Glede na ugotovitev, da je tožena stranka najemnino plačevala G. pa tudi ni mogoče trditi, da je bila tožena stranka okoriščena.

13. Pritožbeno sodišče soglaša tudi z zaključkom sodišča prve stopnje, da tožeča stranka ni izkazala niti višine uporabnine in sicer 2.500,00 EUR mesečno, saj dejstva, da naj bi za navedeni znesek oddajala sporno nepremičnino N. d. o. o., ni dokazala.

Glede prekinitve postopka

14. Večina pritožbenih navedb se nanaša na dolžnost sodišča prve stopnje do prekinitve postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja (206. člen ZPP) in sicer vprašanja lastninske pravice na spornem lokalu. Tožeča stranka je trdila, da pred nepravdnim sodiščem teče postopek za ugotovitev etažne lastnine pri nepremičnini na ... cesti 1 v L., saj naj bi bilo dejansko stanje drugačno, kot ga izkazujejo listine. Trdila je, da velikost objekta F. vsaj za 50 % presega velikost nepremičnine, ki jo je M. J. kupil na javni dražbi ter da je M. J. kupil 1/10 šestsobnega in 10/80 trisobnega stanovanja v pritličju na naslovu ... cesta 1, L. in ne celega lokala F. z vso opremo. Prva tožnica naj bi dodatne prostore pridobila kasneje, z ustreznimi drugimi pravnimi posli. Dve nepremičnini (oziroma deleža), ki ju je M. J. kupil na javni dražbi, naj bi tako predstavljali le del lokala. Tožeča stranka je torej trdila, da M. J. ni pridobil lastninske pravice na spornem lokalu v celoti, zato naj bi si ga nezakonito prisvajal in oddajal v najem toženi stranki. Ker naj bi torej tožena stranka lokal uporabljala v večji površini, kot je bil v lasti M. J., naj bi bila za ta del dolžna tožeči stranki plačati uporabnino.

15. Sodišče prve stopnje je predlog za prekinitev postopka zaradi odločitve o predhodnem vprašanju o lastninskih razmerjih med solastniki stavbe na naslovu ... cesta 1, L., v nepravdnem postopku (ki je v teku), zavrnilo, zaradi pomanjkljive trditvene podlage tožeče stranke. Z razlogi sodišča prve stopnje, navedenimi v 10. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, se pritožbeno sodišče v celoti strinja. Le-tem dodaja, da četudi bi se po zaključku navedenega nepravdnega postopka izkazalo, da lokal F. ni v celoti last M. J., to ne bi vplivalo na odločitev v konkretni zadevi. Tožena stranka namreč, kot že zgoraj navedeno, ni bila okoriščena, saj je najemnino za lokal v dobri veri (tako glede lastnika, kot glede površine lokala) plačevala G. oziroma M. J. Tožnici pa zatrjevanega prikrajšanja tudi po višini nista izkazali. Zato pogoji neupravičene obogatitve oziroma za plačilo uporabnine niso izpolnjeni.

16. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko zaradi teka nepravdnega postopka za vzpostavitev etažne lastnine ni prekinilo obravnavanega pravdnega postopka.

17. Očitki pritožnice glede neizvedbe predlaganih dokazov so nekonkretizirani. Razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev dokaznih predlogov, navedeni v 6. točki obrazložitve izpodbijane odločbe, pa utemeljeni.

18. S tem je pritožbeno sodišče odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

19. Uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Izpodbijano sodbo je bilo mogoče preizkusiti. Izrek sodbe ni nerazumljiv in ne nasprotuje razlogom sodbe. Ti so jasni in niso med seboj v nasprotju. Prav tako pritožbeno sodišče ni našlo nobene od ostalih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbo zavrnilo in odločbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).

20. Vsaka stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka. Tožeča stranka s pritožbo ni uspela. Tožena stranka pa z odgovorom na pritožbo ni pripomogla k odločitvi pritožbenega sodišča, zaradi česar ti stroški niso bili potrebni za postopek (prvi odstavek 154. člena in 155. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).