Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe N. S. iz L. na seji senata dne 17/5-1995
Ustavna pritožba N. S. zoper sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. II Ips 372/92 z dne 30/9-1992 in sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cp 240/92 z dne 26/2- 1992 se ne sprejme.
Pritožnica zatrjuje, da ji je bila z izpodbijanima sodbama kršena pravica do sodnega varstva po 23. členu Ustave, pravica do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in pravica do zdravstvenega varstva po 51. členu Ustave. Prvo in drugo da se je zgodilo s tem, ko so sodišča v pravdi za povišanje preživnine, ki jo prejema od razvezanega moža, mnogo strože presojala njene razmere kot razmere toženca. Pri tem izpodbija nekatere dokazne ugotovitve glede poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, ugodnega vpliva skupnega gospodinjstva z materjo, podnajemniškega razmerja toženca in njegovih zdravstvenih težav - ter uporabo materialnega prava glede pomoči, ki naj jo tožencu nudi hči, glede upoštevnosti toženčevega gmotnega položaja pri določanju višine preživnine.
Predvsem pa izpodbija sklepno sodno ugotovitev, da se okoliščine, na podlagi katerih je bila preživnina določena, niso tako spremenile, da bi bilo upravičeno povišanje preživnine (peti odstavek 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, Uradni list SRS, št. 15/75 in 14/89). Zaradi slednjega ji je, tako meni, kršena tudi pravica do zdravstvenega varstva, saj se - nezavarovana - s sedanjo preživnino ne more zdraviti, kot bi bilo potrebno ali priporočljivo.
Pritožnica predlaga, naj Ustavno sodišče samo odloči v njen prid; ne predlaga pa vračanja zadeve v novo sojenje, češ da zanj nima denarja.
Ustavno sodišče po določbah drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94) ustavne pritožbe ne sprejme med drugim tedaj, če v postopku njenega preizkusa ugotovi, da z izpodbijanim aktom človekove pravice in temeljne svoboščine očitno niso bile kršene.
Prav to pa Ustavno sodišče ugotavlja za obravnavani primer.
Izpodbijana drugostopna sodba ni kršila pritožničine pravice do enakega varstva pravic, ko je ugotovila, da je v prvostopni sodbi dejansko stanje glede vseh upoštevnih okoliščin pravilno in dovolj popolno ugotovljeno. Revizijska sodba pa se z vprašanjem dejanskega stanu ne sme ukvarjati (opozorilo na to je pritožnica zmotno razumela kot očitek Vrhovnega sodišča). Obe izpodbijani sodbi tudi nista kršili nobene od zatrjevanih pravic pritožnice, ko sta obrazloženo in utemeljeno pritrdili uporabi materialnega prava v sodbi nižjega sodišča. Ugotavljanje, ali je v pravnomočni sodbi dejanski stan pravilno ugotovljen in materialno pravo prav uporabljeno, pa samo po sebi ni stvar Ustavnega sodišča, saj to sodišče ni instanca rednemu sodstvu.
Pravica do sodnega varstva je bila pritožnici dana in jo je tudi v celoti uporabila s tožbo, pritožbo in revizijo.
Z izpodbijanima sodbama tudi očitno ni kršena pritožničina pravica do zdravstvenega varstva, ki jo Ustava zagotavlja pod pogoji, ki jih določa zakon (prvi in drugi odstavek 51. člena Ustave); sodbi se te pravice, izoblikovane v posebni zakonodaji, ne dotikata.
Ustavno sodišče je o zadevi odločilo na temelju 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču v senatu v sestavi: mag. Janez Snoj kot predsednik in člana Franc Testen in dr. Lojze Ude.
Predsednik senata mag. Janez Snoj