Jedro

Tožničina prošnja za dodelitev BPP se sicer res nanaša zgolj na „vložitev revizije“, vendar sodišče meni, da toženka od tožnice kot laične stranke ne more pričakovati oziroma zahtevati, da bi v prošnji za BPP določno navedla vsa opravila ali predhodne postopke, ki bodo za to morda potrebni. V zvezi s tem sodišče pripominja še, da bi toženka v primeru, če je menila, da tožnica ne more uveljavljati razlogov, ki bi lahko pripeljali do dopustitve revizije, morala tožnico o teh razlogih zaslišati in se do njih v obrazložitvi odločbe določno opredeliti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 192/2015 z dne 24. 3. 2015 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo (ki jo nepravilno imenuje sklep) zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev revizije zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Psp 588/2014 z dne 29. 1. 2015. Iz obrazložitve izhaja, da je šlo v zadevi, v zvezi s katero tožnica prosi za dodelitev BPP, za premoženjski socialni spor v vrednosti 14.186,57 EUR. Po 31. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju ZDSS-1) in 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena v socialnih sporih v zvezi z uveljavljanjem pravic do in iz socialnih zavarovanj, za kar v obravnavanem primeru ne gre, ali pa če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000 EUR. To pomeni, da revizija v tožničini zadevi ni dovoljena in bi jo sodišče v skladu s 374. členom ZPP zavrglo. To pa pomeni, da za dodelitev BPP ni izpolnjen pogoj iz 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), da zadeva ne sme biti očitno nerazumna oziroma mora imeti verjeten izgled za uspeh.

Tožnica se z odločitvijo ne strinja in v tožbi opisuje svoj slab materialni položaj ter razloge, iz katerih meni, da bi lahko z revizijo uspela. Sodišču smiselno predlaga, naj izpodbijano odločbo odpravi in ugodi njeni prošnji za dodelitev BPP.

Toženka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge iz izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, naj tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožnica v pripravljalni vlogi poudarja pomen zadeve za njen socialnoekonomski položaj in navaja, da lahko sodišče po 367. členu ZPP dopusti revizijo tudi v primeru, če je vrednost izpodbijanega zneska manjša od 40.000 EUR, ter da „upa, da se bo sodišče držalo zakona“.

Tožba je utemeljena.

Pri presoji upravičenosti prosilca do BPP je po določbi prvega odstavka 24. člena ZBPP kot pogoj treba upoštevati tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev BPP (objektivni pogoj). Ta pogoj je izpolnjen, če zadeva ni očitno nerazumna oziroma če ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati (…) (1. alineja prvega odstavka 24. člena ZBPP). Navedeni pogoj je podrobneje opredeljen v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, po katerem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je (med drugim) pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago.

Navedena zakonska ureditev, na katero je toženka oprla izpodbijano odločbo, predpisuje zavrnitev BPP le v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari v okviru veljavne zakonske ureditve nima možnosti za uspeh. Po obširni in ustaljeni upravnosodni praksi gre pri tem predvsem za zadeve, v katerih obstaja formalna ovira za začetek ali nadaljevanje postopka, kot npr. zamuda roka ali nedovoljenost pravnega sredstva. Prav na tako oviro se sklicuje toženka, ko navaja, da v obravnavani zadevi revizija ni dovoljena ne glede na vrsto zadeve (31. člen ZBPP), ne glede na njeno vrednost (drugi odstavek 367. člena ZPP).

Vendar pa revizija v delovnih in socialnih sporih ni dovoljena zgolj v navedenih dveh primerih, temveč tudi, če jo dopusti sodišče (5. točka 31. člena ZDSS-1), na kar v pripravljalni vlogi opozarja tudi tožnica. Pri tem iz 367.a člena ZPP, ki se uporablja za odločanje o dopustitvi revizije, ne izhajajo formalni razlogi, ki bi v tožničinem primeru tako možnost že na prvi pogled izključevali. Ker je toženka svojo odločitev oprla izključno na stališče, da tožnica ne more vložiti revizije, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji, bi glede na navedeno zakonsko podlago po presoji sodišča morala obrazložiti tudi, zakaj meni, da tožnica ne more uspeti z morebitnim predlogom za dopustitev revizije.

Tožničina prošnja za dodelitev BPP se sicer res nanaša zgolj na „vložitev revizije“, vendar sodišče meni, da toženka od tožnice kot laične stranke ne more pričakovati oziroma zahtevati, da bi v prošnji za BPP določno navedla vsa opravila ali predhodne postopke, ki bodo za to morda potrebni. V zvezi s tem sodišče pripominja še, da bi toženka v primeru, če je menila, da tožnica ne more uveljavljati razlogov, ki bi lahko pripeljali do dopustitve revizije, morala tožnico o teh razlogih zaslišati in se do njih v obrazložitvi odločbe določno opredeliti.

Iz navedenega izhaja, da so razlogi izpodbijane odločbe pomanjkljivi v taki meri, da je ni mogoče preizkusiti glede okoliščine, ki je bistvenega pomena za odločitev, to pa v vsakem primeru pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sodišče je zato tožbi v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo. Po tretjem odstavku istega člena v takem primeru sodišče vrne zadevo organu, ki je odločbo izdal, v ponoven postopek. Tožnica je sicer sodišču smiselno predlagala vsebinsko odločitev o njeni prošnji za dodelitev BPP, vendar iz prej navedenih razlogov podatki, s katerimi razpolaga sodišče, take odločitve ne omogočajo (prvi odstavek 65. člena ZUS-1).

Na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) se taksa v postopkih odločanja o dodelitvi BPP ne plačuje, povračila stroškov upravnega spora pa tožnica ni uveljavljala.