Jedro

Pogoj za nastanek pravnega razmerja iz 15. člena ZPIZ-1 (samozaposleni) je obstoj delovnega dovoljenja (če gre za tujca) in vpis v poslovni register. Eno brez drugega ne tvori pravnega razmerja. Pravno razmerje je končano, ko eno od teh dveh dejstev preneha.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da se pritožbi tožene stranke ugodi in se zavrne zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 9.790.266 z dne 8. 10. 2010 in št. 9790266 z dne 19. 5. 2011, tožeča stranka pa krije sama svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi tožene stranke št. 9.790.266 z dne 8. 10. 2010 in št. 9790266 z dne 19. 5. 2011, s katerima je tožena stranka odločila, da tožniku preneha lastnost zavarovanca s 15. 5. 2008. Ugotovilo je, da je bil tožnik prijavljen v zavarovanje po 1. točki 15. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS št. 106/99 in naslednji), ker je opravljal samostojno pridobitno dejavnost, da je bil vpisan v register kot samostojni podjetnik posameznik, da ni državljan Republike Slovenije in da mu je s 15. 5. 2008 prenehalo delovno dovoljenje. Ker je kljub temu ostal vpisan v register kot samostojni podjetnik, je presodilo, da ni bilo pogojev za prenehanje lastnosti zavarovanca.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in pritrdilo stališču sodišča prve stopnje. Sklicevalo se je na 33. člen ZPIZ-1, po katerem se po prvi alineji pri samozaposlenih zavarovancih obvezno zavarovanje začne z dnem vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost oziroma z dnem izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti in se zaključi z dnem vrnitve takšnega dovoljenja ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti. Noben od pogojev za prenehanje zavarovanja po stališču sodišča druge stopnje ni bil izpolnjen, saj potek delovnega dovoljenja ne pomeni prenehanja zavarovanja, pač pa le enega od razlogov za zbris iz registra, ki pa ni bil izveden. Pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, bi lahko prenehalo šele s pravnomočnostjo sklepa o izbrisu iz registra.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno revizijo vložila tožena stranka. Navaja, da tožnik z dnem poteka veljavnosti delovnega dovoljenja ni več izpolnjeval pogojev za obvezno zavarovanje po prvem odstavku 15. člena ZPIZ-1. Veljavno delovno dovoljenje je pogoj za priznanje in nadaljnji obstoj lastnosti zavarovanca. Meni, da je treba določbo 33. člena ZPIZ-1 razlagati širše, v povezavi s 30. členom istega zakona in 45. členom Zakona o matični evidenci pokojninskega in invalidskega zavarovanja (ZMEPIZ, Ur. l. RS 81/2000 in naslednji). Po teh določbah nastane zavarovalno razmerje z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, preneha pa, ko preneha takšno razmerje. Za obstoj pravnega razmerja v obravnavanem primeru ne zadošča zgolj vpis v register samostojnih podjetnikov, ampak je za tujce potreben hkrati tudi obstoj veljavnega delovnega dovoljenja. Po Zakonu o zaposlovanju in delu tujcev (ZZDT – UPB 2, Ur. l. RS št. 76/2007 in naslednji) se tujci, za katere se uporabljajo določbe tega zakona, lahko zaposlijo ali delajo v Republiki Sloveniji pod pogojem, da imajo delovno dovoljenje (tretji odstavek 4. člena). Tujec lahko, ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ustanovi ali soustanovi osebno gospodarsko družbo in na podlagi ustanoviteljskih pravic zastopa družbo, ali se registrira kot samostojni podjetnik posameznik, če ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. Neaktivnost AJPES-a, ki tožnika ni izbrisala iz registra, ne more povzročiti, da bo tožnik še nadalje opravljal delo brez delovnega dovoljenja in imel lastnost zavarovanca. Tudi zaposleni v delovnem razmerju lahko sklenejo pogodbo o zaposlitvi le za čas veljavnosti delovnega dovoljenja. V primerjavi z njimi samozaposleni ne morejo biti v privilegiranem položaju. Zato revident predlaga spremembo sodbe sodišča druge in prve stopnje ter zavrnitev zahtevka, podredno pa razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve temu sodišču v novo sojenje.

4. Revizija je utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Po prvi alineji prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarujejo osebe, ki kot svoj edini ali glavni poklic v Republiki Sloveniji kot samostojni podjetniki posamezniki po zakonu o gospodarskih družbah opravljajo pridobitno dejavnost, vključno s fizičnimi osebami, ki se štejejo za obrtnike ali zasebne trgovce v skladu z zakonodajo, veljavno pred uveljavitvijo zakona o gospodarskih družbah. Tožnik je od 20. 4. 1998 vpisan v register kot samostojni podjetnik posameznik – druge storitvene dejavnosti (bioenergija, kiropraktika) in ni državljan Republike Slovenije. Njegovo delovno dovoljenje, ki je za tujca podlaga za zaposlitev in delo v Republiki Sloveniji po tretjem odstavku 4. člena ZZDT, je prenehalo veljati 15. 5. 2008. Kljub temu je še naprej ostal vpisan v register samostojnih podjetnikov.

7. Po 30. členu ZPIZ-1 traja zavarovanje od začetka pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, do prenehanja takšnega razmerja, če zakon ne določa drugače. To splošno določbo ZPIZ-1 za zavarovance iz prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1 dopolnjuje 33. člen ZPIZ-1, ki v prvi alineji določa, da se obvezno zavarovanje samozaposlenih zavarovancev začne z dnem vpisa v razvid samostojnih podjetnikov posameznikov ali v drug register, ki je predpisan za določeno dejavnost, oziroma z dnem izdaje dovoljenja za opravljanje samostojne dejavnosti. Ker ni ugotovljeno, da bi bilo za opravljanje samostojne dejavnosti, ki jo je opravljal tožnik, potrebno dovoljenje, je obvezno zavarovanje zanj pričelo teči z dnem vpisa v razvid (register) samostojnih podjetnikov. Po prvi alineji 33. člena ZPIZ-1 se obvezno zavarovanje zavarovancev iz 15. člena ZPIZ-1 zaključi z dnem vrnitve ali odvzema dovoljenja za opravljanje ali z nastopom pravnomočnosti prepovedi opravljanja dejavnosti. Ker obstoj takšnega dovoljenja ni ugotovljen, je zaključek obveznega zavarovanja odvisen (glede na določbo 30. člena ZPIZ-1) od prenehanja pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje.

8. Na podlagi obveznega zavarovanja nastane zavarovalno razmerje, ki je po prvem odstavku 45. člena ZMEPIZ razmerje med zavodom in osebo, ki se vključi v zavarovanje na podlagi ZPIZ-1. Zavarovalno razmerje v skladu z drugim odstavkom 7. člena ZPIZ-1 nastane na podlagi zakona z vzpostavitvijo pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Enako določbo vsebuje drugi odstavek 45. člena ZMEPIZ. Tako ZPIZ-1 kot ZMEPIZ uporabljata dva pojma: pravno razmerje in zavarovalno razmerje, ki sta pomensko sicer različna, glede nastanka oziroma začetka pa sočasna.

9. Za nastanek pravnega razmerja morata biti izpolnjena dva pogoja. Eden je obstoj splošne pravne norme, ki tako razmerje abstraktno ureja, oziroma določa okvir za pravno razmerje, drugi pa je obstoj dejstev, na katera veže takšna pravna norma nastanek pravnega razmerja. Pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje, je v obravnavanem primeru opravljanje pridobitne dejavnosti kot svoj edini ali glavni poklic kot samostojni podjetnik posameznik po zakonu o gospodarskih družbah (prva alineja prvega odstavka 15. člena ZPIZ-1). Pogoje za pridobitev statusa samostojnega podjetnika – tujca, urejata Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1, Ur. l. RS št. 42/2006 in naslednji) v šestem odstavku 6. člena v povezavi z 71. členom in 10.a člena ZZDT. Po šestem odstavku 6. člena ZGD-1, ki se na podlagi 71. člena istega zakona uporablja tudi za samostojne podjetnike, družba lahko začne opravljati dejavnost, ko je vpisana v register. Ne glede na določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, pa se po 10.a členu ZZDT tujec lahko registrira kot samostojni podjetnik posameznik le, če ima veljavno osebno delovno dovoljenje z veljavnostjo enega leta, treh let ali osebno delovno dovoljenje za nedoločen čas. Dejstvi, na katere vežeta ti dve pravni normi nastanek pravnega razmerja, sta torej obstoj delovnega dovoljenja in vpis v register. Prvo brez drugega in obratno ne tvori pravnega razmerja.

10. Zato revizija utemeljeno opozarja, da je pravno razmerje, ki je bilo podlaga za zavarovanje, trajalo do 15. 5. 2008, ko je prenehalo veljati tožnikovo delovno dovoljenje. Dejstvo, da je še vedno ostal vpisan v register samostojnih podjetnikov te ugotovitve ne spremeni, saj pogojev za obstoj pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje ni bilo več. Tožnik s statusom samostojnega podjetnika posameznika od tega dne dalje ni mogel več opravljati pridobitne dejavnosti, saj je po tretjem odstavku 4. člena ZZDT delovno dovoljenje pogoj za zaposlitev in delo tujca v Republiki Sloveniji.

11. Sodišči nižje stopnje sta materialno pravo zmotno uporabili, ko sta izhajali iz predpostavke, da samo vpis v register zadošča za obstoj pravnega razmerja, ki je bilo podlaga za zavarovanje. O tem, da dovoljenje za opravljanje samostojne dejavnosti ni bilo vrnjeno, odvzeto ali da ni bilo pravnomočno prepovedano opravljanje dejavnosti, niti ni dvoma, kar pa na odločitev tudi ne more vplivati, saj ni bilo ugotovljeno, da bi tako dovoljenje sploh obstajalo.

12. Zaključek obveznega zavarovanja je po 30. členu ZPIZ-1 prenehanje pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje. Od 15. 5. 2008 dalje ni bilo podlage za obvezno zavarovanje. Ker je lastnost zavarovanca vezana na obstoj pravnega razmerja, tega pa od 15. 5. 2008 ni več, je tožena stranka utemeljeno izdala ugotovitveno odločbo, ki lahko učinkuje za nazaj, torej od dneva, ko pravnega razmerja, ki je podlaga za zavarovanje, ni bilo več (enako je Vrhovno sodišče odločilo tudi v zadevi VIII Ips 4/2012 z dne 4. 9. 2012). Zato je Vrhovno sodišče na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP sodbo sodišča druge stopnje v povezavi s sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožbi tožene stranke ugodilo in zahtevek za odpravo odločb tožene stranke št. 9.790.266 z dne 8. 10. 2010 in št. 9790266 z dne 19. 5. 2011, zavrnilo.