Jedro

Postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo je od vseh zakonsko predvidenih postopkov postopek, ki v najmanjši meri omejuje osebno svobodo osebe, ki se zdravi oziroma je zdravljenja potrebna. Zdravljenje se izvaja pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar pa izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se zdravljenje nasprotnega udeleženca v nadzorovani obravnavi, brez njegove privolitve, ki je bilo določeno s sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu Pr 4/2019 z dne 9. 1. 2019 (v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru I Cp 465/2019 z dne 21. 5. 2019), nadaljuje za nadaljnjih šest mesecev, do 7. 5. 2020 (točka I. izreka), da se za koordinatorko nadzorovane obravnave določi C. C., ki lahko od nasprotnega udeleženca zahteva, da prebiva v določenem kraju, in da ji zagotovi dostop do prostorov, kjer biva (točka II. in III. izreka), in da se stroški krijejo iz sredstev sodišča (točka IV. izreka).

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožujeta nasprotni udeleženec in njegova pooblaščenka s predlogom na njegovo razveljavitev in ustavitev postopka. Nasprotni udeleženec je prepričan, da je povsem zdrav in je bila v preteklosti storjena strokovna napaka, postavili so mu napačno diagnozo. Zato ni pravilen zaključek sodišča, da še vedno trpi za shizofrenijo in bo to neozdravljivo duševno motnjo trpel tudi v bodoče. Ne strinja se z zaključki izvedenca, vztraja, da so v njegovi medicinski dokumentaciji nepravilni zapisi in nikoli ni imel znakov, ki označujejo to bolezen (prisluhi, blodnje ...). Tudi zaslišana skrbnica B. B. je na naroku izpovedala, da so bile v preteklosti glede ravnanj nasprotnega udeleženca res napisane laži in je po naravi zelo dober. Vztraja, da je bil vedno hospitaliziran po krivici, da so bile hospitalizacije odrejene izključno zaradi njegovega predhodnega psihiatričnega zdravljenja in neresničnih izjav mame - skrbnice, ki jih je na zadnjem naroku demantirala in povedala po resnici. Niso podani pogoji iz 80. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr), zdravljenje v obliki nadzorovane obravnave je prisilno in predstavlja poseg v človekove pravice (19., 35., 51. člen Ustave Republike Slovenije). Priglaša stroške.

K pritožbi je priložen izpodbijani sklep, na katerega se je nasprotni udeleženec podpisal in zapisal, da je na podčrtanih delih v izpodbijanem sklepu navedena neresnica ter zapisana napačna diagnoza. Tudi slednje sodišče druge stopnje šteje kot del pritožbenih navedb.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Določbe Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)1 so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1)2 v zvezi s prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

5. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev sprejelo na podlagi materialnih določb ZDZdr o nadzorovani obravnavi ter dejanskih ugotovitev, ki temeljijo na izvedenskem mnenju izvedenca medicinske stroke doc. dr. M. K. (v nadaljevanju izvedenec)3, medicinski dokumentaciji v spisu ter izpovedbah nasprotnega udeleženca, skrbnice (matere nasprotnega udeleženca) in koordinatorke C. C. 6. Sodišče druge stopnje se pridružuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da so v celoti izpolnjeni pogoji za nadaljnje šestmesečno izvajanje nadzorovane obravnave pri nasprotnem udeležencu, saj nasprotni udeleženec nima realitetnega uvida, da trpi za shizofrenijo (rezidualna shizofrenija)4 kot obliko duševne motnje, ki jo je nujno potrebno zdraviti5. Zdravila odločno odklanja in izrecno v postopku izpove, da jih zaužije zgolj zaradi nadzorovane obravnave, sicer jih ne bi oziroma jih ne bo jemal. Zato so pravilni zaključki sodišča, da bo slednje zagotovljeno zgolj ob ustreznem strokovnem nadzoru v sklopu izvajanja nadzorovane obravnave. Zanesljivo je že iz izpovedbe nasprotnega udeleženca sklepati, da bo slednji zdravljenje brez izvajanja nadzora zanesljivo opustil, pri čemer iz izvedenskega mnenja evidentno izhaja, da bi se v posledici nezdravljenja pri nasprotnem udeležencu že v nekaj tednih ponovno pojavili bolezenski simptomi ter hudo poslabšanje njegovega zdravstvenega stanja v najmanj takšni intenziteti, ki je bila zaznana ob zadnji hospitalizaciji v letu 2017, obstoji pa verjetnost, da bi se tokrat razvilo bolezensko stanje v še hujši intenziteti kot poprej.6

7. Poleg navedenega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nadzorovana obravnava izvedljiva, saj jo je moč zagotoviti v domačem okolju (kar pritožbeno ni prerekano), pa tudi, da se je nasprotni udeleženec že zdravil zaradi svoje duševne motnje v psihiatrični bolnišnici brez privolitve večkrat, nazadnje v letu 2017 iz razloga, ker je ogrožal svoje življenje in življenje drugih, kar je bila posledica njegove duševne motnje.

8. Iz navedenih razlogov sodišče druge stopnje nima pomislekov v zaključke sodišča prve stopnje, da so kumulativno izpolnjeni vsi zakonski pogoji za nadaljnje šestmesečno zdravljenje nasprotnega udeleženca v nadzorovani obravnavi brez njegove privolitve (83. člen v zvezi z drugim odstavkom 80. člena ZDZdr7).

9. Pritožbene graje nasprotnega udeleženca, da je povsem zdrav in je bila v preteklosti storjena strokovna napaka s postavljeno napačno diagnozo; da je bil vedno hospitaliziran po krivici; da nikoli ni bil in ni agresiven človek, kar je potrdila njegova mama in drugo, niso utemeljene. Na vse zatrjevano je pravzaprav odgovorilo že sodišče prve stopnje z argumentiranimi in dokazno podprtimi razlogi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, ki jih v celoti kot pravilne povzema sodišče druge stopnje. Iz medicinske dokumentacije v spisu evidentno izhaja, da obstaja pri nasprotnem udeležencu duševna motnja (shizofrenija), slednje pa sta v tem postopku potrdila že dva izvedenca8. Prav tako ni moč slediti pritožbeni graji, da je bil nasprotni udeleženec „vedno hospitaliziran po krivici“, saj iz ugotovitev sodišča prve stopnje (ki pritožbeno niso prerekane) evidentno izhaja, da mu je bil v letu 2005 izrečen ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja brez privolitve v nujnih primerih, kasneje pa je bil hospitaliziran še v letih 2007, 2013, 2014 in nazadnje v letu 20179. Ker je šlo za številne postopke prisilne hospitalizacije (kar pritožbeno ni sporno), torej brez privolitve oziroma nujne postopke, zatrjevanjem nasprotnega udeleženca, da je bil vedno hospitaliziran po krivici, nikakor ni moč slediti10. Prav tako ni utemeljena pritožbena graja, da se nasprotni udeleženec ne strinja z zaključki izvedenca v tem postopku, saj gre za gola zatrjevanja, ki ne morejo preprečiti ravnanja sodišča prve stopnje, da pri svojem odločanju uporabi povsem skladno, strokovno in v ničemer nasprotujoče si izvedensko mnenje, ki ga je izdelal izvedenec v tem postopku. Ob vsem povedanem sodišču druge stopnje ni bilo potrebno odgovarjati na vsa ostala za ta postopek v ničemer pravno odločilna pritožbena izvajanja.

10. Odločanje sodišča v posebnih postopkih, opredeljenih v 30. členu ZDZdr11, je dovoljeno le pod zakonsko predpisanimi pogoji, torej takrat, ko je potrebno zaščititi koristi in pravice zdravljene osebe, ko sama v posledici duševne motnje ni sposobna sprejeti odločitve o zdravljenju ter posledično zdravljenje odklanja. Postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo je od vseh zakonsko predvidenih postopkov postopek, ki v najmanjši meri omejuje osebno svobodo osebe, ki se zdravi oziroma je zdravljenja potrebna. Zdravljenje se izvaja pod nadzorom psihiatrične bolnišnice in v skladu z načrtom nadzorovane obravnave, vendar pa izven psihiatrične bolnišnice v domačem okolju.

Ker je nasprotni udeleženec prepričan, da je zdrav in tudi sam pove, da zdravljenje kot tako odklanja ter ga bo v primeru ustavitve postopka z nadzorovano obravnavo, opustil, sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje sodišču prve stopnje, da so podani vsi pogoji iz 80. člena ZDZdr ter je zdravljenje v nadzorovani obravnavi potrebno nadaljevati (83. člen ZDZdr). Res je sicer kot zatrjuje pritožba, da je zdravljenje z nadzorovano obravnavo prisilno in predstavlja poseg v človekove pravice, vendar pa je takšen poseg prav zaradi varovanja pravic nasprotnega udeleženca iz navedenih razlogov potreben ter ne gre za kakršenkoli nesorazmeren poseg v njegove, sicer z Ustavo RS zagotovljene pravice12. 11. Iz navedenih razlogov, ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje ni storilo kršitev postopka, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP), ob ugotovljeni potrebnosti nadaljevanja zdravljenja z nadzorovano obravnavo, je sodišče druge stopnje pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo kot neutemeljeno in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (drugi odstavek 365. člena ZPP).

12. O stroških postopka bo odločilo sodišče prve stopnje s posebnim sklepom. Na podlagi 51. člena ZDZdr stroške v postopkih sprejema osebe na zdravljenje ne nosijo udeleženci tega postopka, ampak se po 68. členu ZDZdr krijejo iz sredstev sodišča.13 1 Uradni list RS št. 26/99 s spremembami. 2 Uradni list RS št. 16/2019 z veljavnostjo in uporabo od 15. 4. 2019. 3 Pisno izvedensko mnenje z dne 30. 10. 2019 ter ustna podaja mnenja na naroku dne 7. 11. 2019. 4 Izvedenec je v postopku izrecno pojasnil vsebino te duševne motnje, kar je sodišče prve stopnje obrazloženo povzelo v točki 9 in opombi 6 izpodbijanega sklepa. 5 Duševne motnje v obliki kot je prisotna pri nasprotnem udeležencu ni mogoče ozdraviti, potrebno jo bo zdraviti do konca njegovega življenja. 6 Argumentirana obrazložitev sodišča prve stopnje v točki 15 in 16 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 7 Zdravljenje osebe v nadzorovani obravnavi je dopustno, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če gre za osebo s hudo in ponavljajočo se duševno motnjo, - če se je že zdravila v psihiatrični bolnišnici brez privolitve, - če je že ogrožala svoje življenje ali življenje drugih ali če je huje ogrožala svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzročila hudo premoženjsko škodo sebi in drugim, - če je ogrožanje iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in - če se oseba lahko ustrezno zdravi v domačem okolju. 8 V postopku, ko je sodišče prve stopnje določilo zdravljenje z nadzorovano obravnavo s sklepom Pr 4/2019 z dne 9. 5. 2019 je izvedensko mnenje podala sodna izvedenka za psihiatrijo V. P., dr. med., spec. psih., v sedaj obravnavanem postopku, ko se odloča o podaljšanju tega zdravljenja pa izvedenec psihiatrične stroke doc. dr. M. K., dr. med., spec. psih., pri čemer sta mnenja skladna in med drugim temeljita na medicinski dokumentaciji nasprotnega udeleženca ter njegovem osebnem pregledu. 9 Obrazložitev v točki 11 in 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 10 Sodišče prve stopnje se je do predhodnih postopkov zdravljenj nasprotnega udeleženca v psihiatrični bolnišnici obrazloženo opredelilo v točki 12 obrazložitve izpodbijanega sklepa. 11 Postopki pred sodiščem po tem zakonu so:- postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve na podlagi sklepa sodišča, - postopek za sprejem na zdravljenje v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih, - postopek za sprejem v obravnavo v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brezprivolitve na podlagi sklepa sodišča, - postopek za sprejem na zdravljenje v nadzorovano obravnavo brez privolitve na podlagisklepa sodišča. 12 Kot so: pravica do prostovoljnega zdravljenja, pravica do osebne svobode, pravica do varstva osebne integritete. 13 Enako sklep VS RS II Ips 36/2017, VSL sklep I Cp 150/2017, VSM sklep I Cp 317/2019.