Jedro

Če tožnik izpodbija oporoko po dol. 64. člena ZD zaradi tega, ker pokojnik ni znal brati in pisati in zaradi tega, ker je bil zaradi nastalega duševnega stanja oporočno nesposoben, mora sodišče raziskati obe okoliščini. Sodišče, ki ugotovi, da je bil pokojni pismen in zavrne tožbeni zahtevek, ne oceni pa dokazov v zvezi s trditvijo o oporočni nesposobnosti, stori bistveno kršitev po 354/II-tč.13 ZPP, ker sodba nima razlogov o vseh odločilnih dejstvih.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, po katerem naj bi ugotovilo, da je neveljavna oporoka, ki jo je 5.5.1981 pred pričama podpisal pokojni R. P., roj. 2.4.1911, umrl 4.3.1985. Zavrnilo je tudi tožnikov zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov in odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki 31.200,00 tolarjev pravdnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Po pritožbi tožeče stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, obenem pa odločilo, naj tožeča stranka trpi svoje pritožbene stroške.

Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje v zvezi s sodbo prvostopenjskega sodišča pravočasno vložila revizijo. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji, razveljavi izpodbijani sodbi in vrne zadevo v ponovno odločanje. Navaja, da je revident že v pritožbi opozoril, da se je prvostopenjsko sodišče ukvarjalo le z vprašanjem, ali je zapustnik znal pisati in čitati, ne pa tudi z vprašanjem, ali je bil oporočno sposoben, čeprav je revident že v tožbi navajal oporočiteljevo nesposobnost zaradi psihičnih motenj. Ker je te pritožbene navedbe sodišče druge stopnje zavrnilo z obrazložitvijo, da oporočiteljeva sposobnost med pravdo ni bila sporna in da za novoto v pritožbi ne ponuja dokazov, sta obe sodišči bistveno kršili določila pravdnega postopka, saj sodbi ne vsebujeta razlogov o odločilnih dejstvih.

Revizija očita sodiščema tudi napačno uporabo materialnega prava, ker se nista ukvarjali z oporočiteljevo funkcionalno nepismenostjo, to je z vprašanjem, ali je bil sposoben napisati in prebrati vsaj lažje besedilo, saj samo znanje podpisati se, ne zadošča. Ponavlja, da bi moralo sodišče oceniti oporočiteljeva pisma iz vojske v letih 1944 - 1945 in graja zavrnitev predloga za zaslišanje dodatnih prič.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90 in RS št. 55/92).

Revizija je utemeljena.

Pritrditi je reviziji, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni upoštevalo vseh dejstev, na katera je tožeča stranka v tožbi oprla svoj zahtevek, in dokazov za njihovo ugotovitev. Tožeča stranka je namreč zahtevala ugotovitev neveljavnosti oporoke iz dveh razlogov: zato, ker je trdila, da oporočitelj ni znal brati in pisati (navedbe in dokazi pod II. tožbe) in zato, ker je trdila, da zaradi duševnih sprememb ni bil oporočno sposoben, saj je bil že od leta 1979 čudaški in agresiven (navedbe in dokazi pod III. tožbe). Sodišče prve stopnje, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek, je v obrazložitvi sodbe ocenilo izvedene dokaze glede oporočiteljeve pismenosti, nobene dokazne ocene pa ni najti o oporočni sposobnosti R. P. starejšega. Zato v sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih in ni mogoče preizkusiti, če ni bil tožbeni zahtevek prehitro zavrnjen. Čeprav gre za bistveno kršitev po 13. točki drugega odstavka 354. člena, ki bi jo moralo pritožbeno sodišče upoštevati že po uradni dolžnosti, je tožeča stranka v pritožbi nanjo posebej opozorila, toda brez uspeha. Višje sodišče je na 5. strani sodbe, s katero je potrdilo z absolutno bistveno kršitvijo obremenjeno prvo sodbo zapisalo, da oporočna sposobnost ni bila sporna, v kolikor gre za pritožbeno novoto, pa pritožnik ne ponuja nobenih dokazov. S tem je tudi sodišče druge stopnje bistveno kršilo procesna določila.

Zaradi navedenega je revizijsko sodišče po določilu prvega odstavka 394. člena ZPP razveljavilo sodbi sodišča druge in sodišča prve stopnje in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. To naj v novem postopku izvede in oceni dokaze tudi v zvezi s trditvijo o oporočni nesposobnosti sedaj pokojnega R. P. in naj ponovno odloči o tožbenem zahtevku.