Jedro

Okoliščina, da sta od izteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja potekli vsaj 2 leti, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja procesno predpostavko za vsebinsko odločanje o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta procesna predpostavka pa mora biti izpolnjena že v trenutku vložitve predloga oz. najkasneje ob izteku roka za vložitev predloga (če je storilec predlog vložil prej). Razlaga, za kakršno se zavzema storilec, ko bi sodišče izpolnjevanje te procesne predpostavke presojalo po stanju v času odločanja o predlogu, bi omogočala neenako obravnavanje storilcev glede na različne okoliščine, na katere bi lahko vplival bodisi storilec, bodisi sodišče.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka - sodno takso v višini 20,00 EUR v roku 15. dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrglo storilčev predlog odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper tak sklep se pritožuje storilec, ki smiselno uveljavlja pritožbene razloge zmotne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb postopka ter zmotne uporabe materialnih določb Zakona o prekrških (ZP-1). Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 21. 2. 2019 storilcu izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta sklep je bil storilcu vročen 4. 3. 2019 in je postal pravnomočen 13. 3. 2019. Rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja se je iztekel 28. 3. 2019, storilec pa je predlog vložil že 11. 3. 2019. Preizkusna doba po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja EPVD 160/2016 z dne 30. 5. 2016, je po pritožbeno neizpodbijanih ugotovitvah sodišča prve stopnje iztekla 8. 4. 2017. Ker od izteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja do dneva izteka roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja še nista potekli dve leti, je sodišče prve stopnje storilčev predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrglo na podlagi četrtega odstavka 202.d člena ZP-1. 5. Četrti odstavek 202. d člena ZP-1 namreč določa, da se predlog za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zavrže, če od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili dve leti. Zakonodajalec torej ni določil kateri je tisti dan, do katerega se šteje dveletno obdobje po izteku preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je potrebno upoštevati datum, ko se izteče rok za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Storilec pa v pritožbi izraža prepričanje, da bi sodišče moralo upoštevati stanje na dan odločanja in v utemeljitev svojega stališča ponuja analogijo z upoštevanjem zastaralnih rokov - če sodišče odloča o kaznivem dejanju ali prekršku, ko je potekel rok za zastaranje pregona, mora postopek ustaviti.

7. Pritožbeno sodišče meni, da analogija z upoštevanjem zastaralnih rokov ne pride v poštev, ker gre pri zastaranju za materialnopravni institut, medtem ko gre v predmetni zadevi za institut procesnega prava, saj četrti odstavek 202.d člena ZP-1 ureja vprašanje dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Zakonodajalec je namreč določil, da se v takem primeru predlog zavrže, kar pomeni, da so o njem odloči brez vsebinske presoje oz. presojanja utemeljenosti predloga. Okoliščina, da sta od izteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja potekli vsaj 2 leti, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja procesno predpostavko za vsebinsko odločanje o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta procesna predpostavka pa mora biti izpolnjena že v trenutku vložitve predloga oz. najkasneje ob izteku roka za vložitev predloga (če je storilec predlog vložil prej). Razlaga, za kakršno se zavzema storilec, ko bi sodišče izpolnjevanje te procesne predpostavke presojalo po stanju v času odločanja o predlogu, bi omogočala neenako obravnavanje storilcev glede na različne okoliščine, na katere bi lahko vplival bodisi storilec, bodisi sodišče (npr. občasna preobremenjenost in posledično daljši čas reševanja). Ugotavljanje izpolnjevanja procesnih predpostavk mora biti vezano na neke objektivne okoliščine. Tako npr. rok za vložitev pravnega sredstva šteje naslednji dan od pravilno izkazane vročitve, pritožba pa je pravočasna, če je vložena pri sodišču zadnji dan roka ali tega dne poslana sodišču s priporočeno poštno pošiljko. Na iztek pritožbenega roka od vročitve odločbe dalje ne moreta vplivati niti storilec, niti sodišče. Kot najbolj objektiven kriterij za presojo dovoljenosti predloga po četrtem odstavku 202.d člena ZP-1 pa se po prepričanju pritožbenega sodišča izkaže čas izteka roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ker v tem primeru presoja dovoljenosti predloga ni odvisna niti od ravnanj storilca, niti od postopanja sodišča. 8. Tako razlago pa po mnenju pritožbenega sodišča podpira tudi namen, ki ga je zakonodajalec zasledoval z četrtim odstavkom 202.d člena ZP-1. Kot izhaja iz obrazložitve k 33. členu predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (ZP-1J), ki je objavljen v Poročevalcu Državnega zbora z dne 26. 2. 2016, je namen četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 omejevanje t. i. "veriženja" odložitev izvršitev prenehanj veljavnosti vozniških dovoljenj. Iz pojasnil pa nadalje izhaja tudi, da se s predlagano določbo novega četrtega odstavka 202.d člena ZP-1 kršiteljem cestnoprometnih predpisov omejuje možnost predlagati odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v primeru, ko so pravico iz 202.d člena ZP-1 že izkoristili; da mora v takih primerih sodišče ob novem prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja in vloženem predlogu za (ponovno) odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ugotoviti upravičenost takega predloga; da mora sodišče ob ugotovitvi, da od dneva poteka preizkusne dobe, določene z zadnjim sklepom o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, še nista minili vsaj dve leti, izdati sklep, s katerim bo zavrglo (ponovno) odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne da bi ugotavljalo okoliščine iz predlaganega tretjega in osmega odstavka; da predlagana ureditev pomeni poostritev pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za uspešno vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v primerih, ko preizkusna doba ni izrečena v polnem obsegu (24 mesecev), ker na ta način nove odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne bodo mogli predlagati storilci, ki jim preizkusna doba ni bila določena v največjem obsegu (če je bila npr. določena preizkusna doba šestih mesecev, bo sodišče dokončno odločilo o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po 18 mesecih od vročitve sklepa o odložitvi prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja; če bo kršitelj v nadaljnjih 18 mesecih (torej v skupno 36 mesecih - treh letih) znova dosegel število točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, pa po predlagani ureditvi ne bo mogel uspešno zaprositi za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja in tako (vsaj formalno) ne bo smel več legalno voziti v cestnem prometu).

9. Pritožbeno sodišče tako iz navedenih razlogov ne sledi stališču pritožnika, da bi moralo sodišče pri presoji dovoljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja upoštevati stanje na dan odločanja, in pritrjuje stališču prvostopenjskega sodišča, da se dovoljenost predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v smislu četrtega odstavka 202. d člena ZP-1 preizkuša glede na datum izteka roka za vložitev predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

10. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

11. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka - sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer bo prisilno izterjana.