Jedro

Tožnica ni ravnala v skladu s predpisanimi obveznostmi, zato je nastopil razlog iz 9. točke prvega odstavka 129. člena ZUTD. Iz slednjega izhaja, da Zavod za zaposlovanje preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Kranj odločil, da se brezposelna oseba A.A. – tožeča stranka z 17. 4. 2012 preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb (1. točka izreka); odločitev iz 1. točke izreka se izvrši z dnem dokončnosti te odločbe v upravnem postopku (2. točka izreka); oseba iz 1. točke izreka se šest mesecev po dokončnosti te odločbe v upravnem postopku ne more ponovno prijaviti v evidenco brezposelnih oseb (3. točka izreka); v postopku niso nastali posebni stroški (4. točka izreka). Iz obrazložitve izhaja, da vodi Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (v nadaljevanju Zavod) v skladu s 122. členom Zakona o urejanju trga dela (v nadaljevanju ZUTD) evidenco brezposelnih oseb, če te osebe izpolnjujejo pogoje, določene z citiranim zakonom. V kolikor nastopi eden od razlogov, določenih v 3., 4., 5., 8. ali 9. alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD, Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb. V postopku je bilo ugotovljeno, da je bila tožnica prijavljena v evidenci brezposelnih oseb od 18. 1. 2010. Dne 17. 4. 2012 tožnica ni bila aktivni iskalec zaposlitve, ko se ni zglasila na vabilo prvostopenjskega organa na krajšo delavnico za načrtovanje iskanja zaposlitve in razvijanje kariere. Ker navedeno predstavlja razlog iz omenjenih določb ZUTD, je bilo treba odločiti, kot izhaja iz izreka te odločbe. Prenehanje vodenja v evidenci se izreče z dnem, določenim v 20. členu Pravilnika o prijavi in odjavi iz evidenc, zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (v nadaljevanju Pravilnik). Tožnica se v skladu z osmim odstavkom 130. člena ZUTD ne more ponovno prijaviti v evidenco šest mesecev po dokončnosti odločbe v upravnem postopku.

Tožničino pritožbo zoper navedeno odločbo je zavrnilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve kot pritožbeni organ. Pri utemeljitvi pravilnosti navedene odločbe se sklicuje na 8. člen, 11. člen, deveto alinejo 129. člena ZUTD ter na 42. člen in 44. člen Pravilnika, ki jih citira. Za vse osebe, ki želijo biti prijavljene v evidenco brezposelnih oseb velja, da morajo izpolnjevati obveznosti, ki so za to predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. Ker tožnica za svoj izostanek ni izkazala upravičenih razlogov, je šteti, da 17. 4. 2012 ni aktivna iskalka zaposlitve, zaradi česar obstojijo vse zakonske podlage, da se jo preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Tožnica v tožbi navedeno odločitev izpodbija in uveljavlja tožbene razloge napačne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in kršitev pravil postopka, zaradi česar meni, da odločba ni zakonita. Navaja, da je bila več čas aktivna iskalka zaposlitve, tudi 17. 4. 2012, ko je bila na razgovoru za službo. Tožnica se je sama prijavila na krajšo delavnico, ki pa se je potem ni mogla udeležiti, ker je imela isti dan, to je 17. 4. 2012 (ob 10. 15 uri) razgovor pri delodajalcu B. d.o.o.. Slednji je tožečo stranko ta dan, tik pred razgovorom poklical, da naj pride na razgovor. Tožnica je vedela, da ima delavnico, zato je tudi takoj poklicala na prvostopenjski organ, da bi opravičila svoj izostanek. Večkrat je poklicala na prvostopenjski organ, vendar svoje svetovalke ni dobila, da bi ji povedala za izostanek. Klicala je najmanj trikrat, da je sploh kdo dvignil telefon, nato je dobila C.C., ki pa ji je rekla, da mora poklicati D.D. Tudi njo je večkrat klicala, pa je ni dobila, tudi naslednje dni. Nato pa ji je zbolela hčerka, zaradi česar ponoči ni spala in je zato povsem pozabila na Zavod, pričakovala pa je, da bo lahko na naslednjem razgovoru, ki ga bo imela na Zavodu povedala, kaj je bilo vzrok za izostanek. Pred tem pa je tožnica že prejela odločbo prvostopenjskega organa, zoper katero je vložila pritožbo in tudi predložila dokazilo o aktivnem iskanju zaposlitve in sicer potrdilo o razgovoru družbe B. d.o.o. na dan 17. 4. 2012. S slednjim dokazuje, da je bila aktivna iskalka zaposlitve tudi 17. 4. 2012 in da je izpodbijana odločba nezakonita. Kot dokaz o bolezni otroka in večkratnem klicanju na Zavod tožnica predlaga zaslišanje svojega moža E.E. Navaja, da je aktivno iskala zaposlitev in pisala prošnje, želela se je tudi udeležiti delavnice, da bi odprla s.p. in pridobila denarna sredstva za samozaposlitev. Ker je sedaj izbrisana iz evidence za brezposelne, ne more pridobiti sredstev za samozaposlitev. Predlaga, da sodišče po opravljeni glavni obravnavi izpodbijano odločbo odpravi in razsodi, da se tožnica od 17. 4. 2012 dalje še naprej vodi v evidenci brezposelnih oseb, toženi stranki pa naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba, potrjena z odločitvijo pritožbenega organa, pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa in drugostopenjskega organa strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede tožbenih ugovorov pa dodaja: Izvajanje storitev javne službe na področju zaposlovanja ter delovanje sistema zavarovanja za primer brezposelnosti ureja ZUTD. Za potrebe odločanja o pravicah iz zavarovanja za primer brezposelnosti se vodijo evidence, določene z zakonom (121. člen ZUTD). Med ostalim se vodi tudi evidenca brezposelnih oseb (1. alineja 122. člena ZUTD). Razloge za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb določa 129. člen ZUTD. Med njimi je v 9. alineji navedeno, da Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen če je te obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom.

V zadevi ni sporno, da je prvostopenjski organ tožnico vabil, da se 17. 4. 2012 udeleži delavnice za načrtovanje iskanja zaposlitve in razvijanja kariere. Prav tako ni sporno, da je bilo navedeno vabilo tožnici vročeno (osebna vročitev z dne 16. 3. 2012). Iz navedenega vabila izhaja tudi opozorilo, da bo organ štel, če se tožnica iz neopravičenih razlogov ne bo odzvala na vabilo, da ni aktivni iskalec zaposlitve ter da bodo tožnico v skladu s 129. členom ZUTD in 20. člena Pravilnika prenehali voditi v evidenci brezposelnih oseb.

Izpodbijana odločitev je za tožnico sporna, ker temelji na zaključku, da tožnica ni bila aktivni iskalec zaposlitve, ko se ni zglasila na vabilo prvostopenjskega organa. Tožnica kot razlog, da se ni odzvala na vabilo navaja, da je imela tega dne razgovor za službo, za kar je v pritožbi priložila dokazilo. Pojasnjuje tudi kako ni uspela o izostanku obvestiti prvostopenjski organ. Po presoji sodišča je zmotno stališče tožnice, da so zatrjevani tožbeni razlogi podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Tožničina dolžnost je bila, da se udeleži delavnice 17. 4. 2012, na katero je bila pravilno vabljena in tudi opozorjena na posledice, če se vabilu iz neopravičenih razlogov ne bo odzvala. Iz vabila izhaja, da tožnica v primeru, če se na vabilo iz opravičenih razlogov ne bo mogla odzvati, to predhodno sporoči po telefonu, pisno ali na drug dogovorjen način v zaposlitvenem načrtu najkasneje pa v roku 8 dni po prenehanju razlogov. Tožnica se v tožbi sklicuje, da po telefonu ni uspela opravičiti izostanka, nesporno pa je, da tudi v roku 8 dni po prenehanju razlogov in vse do izdaje prvostopenjske odločbe o tem ni obvestila prvostopenjski organ. Šele v pritožbi je priložila vabilo družbe B. d.o.o., da je imela 17. 4. 2012 pri tej družbi razgovor za službo.

Sodišče ne more slediti navedbam tožnice, da ni mogla o razlogih za neudeležbo na omenjeni delavnici o tem obvestiti prvostopenjski organ ne pred samim razgovorom (ker ni dobila ustrezne osebe na telefon), pa tudi ne pozneje, pri čemer se sklicuje na bolezen svoje hčerke. Obveznosti oseb, ki želijo biti prijavljene v evidenci brezposelnih oseb so predpisane v ZUTD in Pravilniku. Kdaj se brezposelna oseba šteje za aktivnega iskalca zaposlitve je določeno v 11. členu ZUTR. Ob dejstvu, da se tožnica ni odzvala na vabilo in tudi ni na predpisan način o razlogih svojega izostanka obvestila prvostopenjski organ, le-ta ni imel podlage, da bi tožnico še vedno štel za aktivnega iskalca zaposlitve. Neutemeljeni so zato tožničini ugovori o nepravilni ugotovitvi dejanskega stanja, nepravilni uporabi materialnega prava in kršitvah pravil postopka. Ker se tožnica ni ravnala v skladu s predpisanimi obveznostmi, je pravilen zaključek obeh organov, da je nastopil razlog iz 9. točke prvega odstavka 129. člena ZUTD. Iz slednjega izhaja, da Zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve.

Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Sodišče je o zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. Izrek o stroških temelji na 25. členu ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.