Jedro

Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek dne 5. 12. 2017, tožnik pa je podal delni umik tožbe dne 15. 6. 2018 ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njen zahtevek.

Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani del sklepa (točka II izreka) potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sklep, s katerim je v I. točki izreka ustavilo postopek, v II. točki izreka pa je odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

2. Zoper II. točko izreka je vložila pritožbo tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da tožeči stranki naloži v plačilo stroške postopka skupaj s pritožbenimi stroški, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 8-dnevnega paricijskega roka do plačila. Tožena stranka opozarja, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, saj je v obrazložitvi navedlo, da se je oprlo na drugi odstavek 154. člena v povezavi s prvim odstavkom 158. člena ZPP, ki pravi, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek. Besedica "takoj" predstavlja pravni standard, ki označuje kratko časovno obdobje, v katerem je potrebno opraviti procesno dejanje umika tožbe. Tožena stranka je delno izpolnila zahtevek 5. 12. 2017, tožnik pa je tožbo umaknil šele 15. 6. 2018, kar pomeni, da je tožbo umaknil prepozno. Tožena stranka se sklicuje na številne sklepe Delovnega sodišča v Ljubljani, iz katerih izhaja, da je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da je tožeča stranka dolžna povrniti potrebne stroške toženi stranki ter le-ta po delnem plačilu ni pravočasno, to je takoj delno umaknila tožbe. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep o stroških preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl. - ZPP). Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. Neutemeljena je pritožbena navedba tožene stranke, da je upravičena do povrnitve celotnih pravdnih stroškov, ker tožnik tožbe ni umaknil v 8 dneh oziroma 15 dneh od izpolnitve zahtevka. Dejstvo, da je tožena stranka delno izpolnila tožbeni zahtevek dne 5. 12. 2017, tožnik pa je podal delni umik tožbe dne 15. 6. 2018 ne pomeni, da tožnik tožbe ni umaknil takoj. Med tožnikovo seznanitvijo z delno izpolnitvijo tožbenega zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje, zato je sodišče prve stopnje pravilno razlogovalo, da je tožnik umaknil tožbo takoj, ko je tožena stranka delno izpolnila njen zahtevek. Zmotno je stališče pritožbe, da gre za takojšen umik tožbe le, če bi do tega prišlo v roku 8 ali 15 dni po izpolnitvi zahtevka. Stranka mora pravilnost obračuna oziroma izpolnitev zahtevka tudi preveriti, zato ni odločilen le datum nakazila na njen račun.

6. Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu (N. Betetto: Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga). Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo uspeh strank in na podlagi te ugotovitve pravilno zaključilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Sklicevanje tožene stranke v pritožbi na sodbe nižjih sodišč pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da sodbe nižjih sodišč niso zavezujoč pravni vir, da zato sklicevanje nanje ne more biti odločilno. Sodišče prve stopnje je odločilo skladno z ustaljeno sodno prakso pritožbenega sodišča glede vprašanja pravočasnosti umika po prostovoljni izpolnitvi po vložitvi tožbe (prim. sklepi VDSS opr. št. Pdp 848/2018 z dne 18. 10. 2018, Pdp 675/2018 z dne 13. 9. 2018, Pdp 677/2018 z dne 11. 10. 2018).

7. Druge pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato pritožbeno sodišče nanje skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne odgovarja.

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno ter potrdilo izpodbijani sklep o stroških postopka (2. točka 365. člena ZPP).

9. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato sama krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).