17. 11. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 26. oktobra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. I Cpg 118/2002 z dne 24. 10. 2002 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Pg 350/95 z dne 13. 3. 2002 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik je vložil tožbo zoper toženo stranko Splošna obrtna zadruga B., TZO Proizvodna kooperacija, n.sol.o., Z. Ker je prišlo do statusnih sprememb navedene tožene stranke, je pritožnik med postopkom navedel kot prvo toženo stranko Obrtno zadrugo B., p.o., Z., in kot drugo toženo stranko B. Z., d.o.o., Podjetje za kooperacijo, inženiring, trgovino, izvoz in uvoz - v likvidaciji. Okrožno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo pritožnika zoper toženo stranko B., p.o., Z., ker je bila navedena pravna oseba zaradi stečaja izbrisana iz sodnega registra, razširitve tožbe zoper drugo toženo stranko pa ni dovolilo, ker ta v skladu z določbo 192. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 in nasl. - ZPP/77) v razširitev tožbe ni privolila.

2.Pritožnik v ustavni pritožbi navaja, da ni mogel učinkovito zavarovati svojih pravic in interesov, ker je sodni postopek do izdaje izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe trajal 16 let. Zatrjuje tudi, da izpodbijana sklepa nimata resnih razlogov za odločitev, kolikor pa jih imata, so ti v nasprotju s predloženimi dokazi, saj naj bi sodišču predložil aneks k pogodbi št. 466-110/92 z dne 22. 7.1992, v katerem se druga tožena stranka - družba B. Z., d.o.o., Podjetje za kooperacijo, inženiring, trgovino, izvoz in uvoz, sama proglasi za pravnega naslednika družbe Splošna obrtna zadruga B., n.sol.o., Z., in Sestavljenega podjetja B., o.sub.o., Z. To naj bi bil ključni dokaz glede pravnega nasledstva druge tožene stranke. Pritožnik tudi navaja, da je izpisek iz sodnega registra z dne 12. 1. 1994, na katerega naj bi sodišči oprli svoji odločitvi v izpodbijanih sklepih, sestavila referentka, ni pa to ugotovitev razpravljajočega sodišča. S temi navedbami pritožnik, ki sicer v ustavni pritožbi ne pove, katere ustavne določbe o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah naj bi mu bile kršene z izpodbijanima sklepoma, smiselno zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave.

B.

3.Ustavno sodišče ni nadaljnja instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, zato ni pristojno presojati pravilnosti ugotovitev dejanskega stanja in pravilnosti dokazne ocene sodišč in uporabe prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

4.Pritožnik kršitve človekovih pravic sicer zatrjuje, vendar z razlogi, ki jih navaja, teh kršitev ne more utemeljiti. Z večino navedb v ustavni pritožbi namreč ponavlja argumente, s katerimi ni uspel v pritožbenem postopku, predvsem pa oporeka pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja in pravilnosti dokazne ocene ter uporabe prava, kar pa, kot navedeno, ne more biti predmet preizkusa pred Ustavnim sodiščem.

Ustavnopravno relevantni bi sicer lahko bili očitki pritožnika, da sta izpodbijana sklepa brez razumne pravne obrazložitve, odločitvi pa sta v nasprotju s predloženimi dokazi. Vendar ti očitki pritožnika ne držijo.

Obrazložena sodna odločba je bistveni del poštenega sodnega postopka, ki ga zagotavlja 22. člen Ustave (in je v sodnih postopkih poseben izraz načela enakosti iz drugega odstavka 14. člena Ustave). Iz te ustavne določbe izhaja tudi dolžnost sodišča, da se seznani z navedbami strank, prouči njihovo dopustnost in pravno relevantnost ter se do njih, če so za odločitev bistvene in niso očitno neutemeljene, v obrazložitvi svoje odločbe opredeli. Pri tem ni vedno nujno, da se sodišče do navedb stranke opredeli izrecno, temveč zadostuje, da odgovor smiselno izhaja iz obrazložitve. Navedena procesna jamstva so stranki zagotovljena tudi v pritožbenem postopku.

5.Vendar pa ni treba, da bi bila obrazložitev odločbe instančnega sodišča, kadar se to strinja z razlogi sodišča prve stopnje, tako široka kot obrazložitev sodišča prve stopnje. Pravica do pritožbe v zvezi s pravico do poštenega sojenja namreč ne pomeni, da se mora sodišče izjaviti prav o vseh pritožbenih navedbah, temveč da mora svojo odločitev utemeljiti glede navedb, ki so po razumni oceni sodišča za odločitev v zadevi bistvene.

6.Iz obrazložitev izpodbijanih sklepov izhaja, da sodišči nista svoji odločitvi oprli na aneks (k pogodbi) št. 466- 110/92 z dne 22. 7. 1992, ki ga je kot dokaz v postopku predlagal pritožnik in na katerega se sklicuje tudi v ustavni pritožbi. Kakor je že navedeno v 5. točki obrazložitve tega sklepa, se sodišči nista dolžni opredeliti tudi do tistih navedb strank, ki so očitno neutemeljene ali pa nebistvene za odločitev. Glede na vsebino obrazložitev je očitno, da omenjene navedbe nista šteli kot relevantno za odločitev, zato je tudi razumljivo, da dokaznega postopka v zvezi s tem nista izvajali ter se posledično v svojih obrazložitvah izpodbijanih sklepov do te navedbe nista opredelili. Iz obrazložitev izpodbijanih sklepov je namreč razvidno, da sta sodišči svoji odločitvi oprli na podatke v sodnem registru. Sodišči sta se v izpodbijanih sklepih opredelili do statusnopravnih sprememb toženih strank, ki so bile vpisane v sodni register in tudi dovolj jasno in izčrpno obrazložili za odločitev v zadevi bistvene dejanske okoliščine in pravna stališča ter se opredelili do bistvenih navedb pritožnika. Svoji odločitvi v izpodbijanih sklepih pa sta tudi podprli z argumenti, ki jih v pravni znanosti uveljavljene metode razlage zakonov dopuščajo.

7.Pri tem tudi ni pomembno, kot zmotno misli pritožnik, da je izpisek iz sodnega registra sestavila referentka, zaposlena pri Okrožnem sodišču. Ravno nasprotno. Izpisek iz sodnega registra pomeni prepis stanja v sodnem registru, ki ga je upravičen izdelati sodni referent, ki celo odloča o vpisu nekaterih dejstev v sodni register (drugi odstavek 11. člena Zakona o sodnem registru, Uradni list RS, št. 13/94 in nasl. - ZSReg). Pritožnik v ustavni pritožbi niti ne oporeka točnosti izpiska iz sodnega registra. Zgolj dejstvo, da pritožnik pravo razume drugače od sodišč oziroma da si v konkretnem primeru posamezne vpise v sodni register in pravno nasledstvo izbrisanih družb razlaga drugače od sodišč ter da s pravnim sredstvom zoper izpodbijano sodbo ni uspel, pa ne pomeni kršitve človekovih pravic iz 22. člena Ustave.

8.Dejstvo dolgotrajnosti sodnega postopka na presojo Ustavnega sodišča v postopku preizkusa ustavne pritožbe zoper izpodbijani sodni odločbi ne more vplivati. Povračilo morebitne škode, ki bi bila storjena s kršitvijo ustavnih pravic, lahko prizadeta stranka zahteva v postopku pred pristojnim sodiščem (26. člen Ustave).

9.Ker z izpodbijanima sklepoma pritožniku očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pa jo je zavrglo.

C.

10.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger