Jedro

Sodišče prve stopnje je prepričljivo pojasnilo, zakaj je bilo potrebno tožbo, ker ta ni izpolnjevala predpostavk za to, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati, zavreči. Pritožbeno navajanje, da je zatrjevana (vtoževana) pravica samoumevna, opredeljena in argumentirana, seveda ne drži. Da bi bilo moč ugotoviti, ali res obstoji oziroma presoditi, ali je tožbeni zahtevek utemeljen, je bila dolžna tožnica v skladu s pozivom sodišča prve stopnje podati takšne trditve, ki bi omogočale njegovo nedvoumno individualizacijo. Skratka dolžna je bila podati celostno (pravno-relevantno) konkretno dejansko podlago tako glede narave kot višine obveznosti.

Noben (še tako „pomemben“) dokaz (enako pa velja tudi za okoliščino obstoja zakonske oziroma abstraktno-pravne podlage zatrjevani pravici) ne more nadomestiti nezadostnih (pomanjkljivih) navedb, ki so predpostavka utemeljenosti zahtevka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 11.8.2014: - zavrglo tožničino pritožbo zoper obrazložitev višjega izvršilnega sodišča z dne 24.3.2014 (I. točka izreka), - sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 178028/2013 z dne 19.12.2013 v 1. in 3. odstavku v celoti razveljavilo ter tožbo zavrglo (II. točka izreka).

2. Zoper sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožeča stranka. Poudarja, da nasprotuje razlogom sodišča prve stopnje, češ da ugovor in pritožba zoper razveljavitev sklepa o izvršbi nista obrazložena. Vztraja pri svojem zahtevku za nadaljevanje izvršilnega postopka. Predlogu za izvršbo naj bi bilo priloženo potrdilo o ogledu lokacije, zaradi česar dodatno besedičenje ni potrebno. Njena pravica do plačila za opravljeno storitev obstaja, je samoumevna, opredeljena in argumentirana. Sklicuje se na Zakon RS o nepremičninskem posredovanju in izraža pričakovanje, da bo pritožbeno sodišče ustrezno presodilo njena dokazila in argumente.

3. Tožena stranka je podala odgovor na pritožbo, ki pa je bil prepozen.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v celoti natančno in pravilno obrazložilo svojo odločitev. Prepričljivo je pojasnilo, zakaj je bilo potrebno tožbo, ker ta ni izpolnjevala predpostavk za to, da bi jo bilo moč vsebinsko obravnavati, zavreči.(1) Pritožbeno navajanje, da je zatrjevana (vtoževana) pravica samoumevna, opredeljena in argumentirana, seveda ne drži. Da bi bilo moč ugotoviti, ali res obstoji oziroma presoditi, ali je tožbeni zahtevek utemeljen, je bila dolžna tožnica v skladu s pozivom sodišča prve stopnje(2) podati takšne trditve, ki bi omogočale njegovo nedvoumno individualizacijo. Skratka dolžna je bila podati celostno (pravno-relevantno) konkretno dejansko podlago tako glede narave kot višine obveznosti (točno tako, kot je to sodišče prve stopnje pojasnilo v 11. točki obrazložitve izpodbijane odločbe). Ker te svoje procesne obveznosti ni izpolnila, je pritožbeno navajanje, da dodatno besedičenje (zaradi obstoja potrdila o ogledu lokacije) ni potrebno (in da je njena pravica (terjatev) napram toženke podana), ne samo zmotno,(3) ampak tudi sicer neprimerno. Nerelevantno pa je tudi sklicevanje na Zakon o nepremičninskem posredovanju.(4) Sodišče prve stopnje pa je v okviru 5. do 7. točke obrazložitve pravilno pojasnilo tudi, zakaj ni dopustna pritožba zoper odločitev (obrazložitev) sodišča druge stopnje (ki jo je bilo potrebno zato zavreči). Tudi te odločitve pritožnica s pavšalnim oporekanjem oziroma vztrajanjem pri drugačnem stališču nikakor ne uspe izpodbiti.

Ker razlogi, na katere se sklicuje pritožba, niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče (v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP(5) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

(1) Posledično pa v 1. in 3. odstavku izreka sklep o izvršbi razveljaviti.

(2) Glej sklep z dne 20.5.2014. (3) Noben (še tako „pomemben“) dokaz namreč ne more nadomestiti nezadostnih (pomanjkljivih) navedb, ki so predpostavka utemeljenosti zahtevka. Enako velja za okoliščino obstoja zakonske oziroma abstraktno-pravne podlage zatrjevani pravici.

(4) Tožnica namreč s tem, ko ni podala potrebnih (dejanskih) trditev, vsebinske oziroma materialnopravne presoje svojega zahtevka ni omogočila.

(5) Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami.