Jedro

Zahtevek za vknjižbo ni utemeljen, če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek.

Zemljiškoknjižno sodišče sicer ne sme presojati materialnopravne pravilnosti predložene listine. Za obravnavani primer pa je odločilnega pomena, da mora po izrecnem pravilu 4. odst. 149. člena ZZK-1 presojati popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila.

Vpisa ni mogoče dovoliti, če so podatki o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu nepopolni ali nejasni.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 24.6.2009 se v izpodbijanih delih razveljavita (za dovolitev vknjižbe lastninske pravice pri parc. št. 88/9 in parc. št. 90/8 k.o. Š.Š ) ter se v tem obsegu zadeva vrne zemljiškoknjižni sodnici v ponovno odločanje.

Hkrati se dovoli izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

: Zemljiškoknjižna sodnica je z izpodbijanim sklepom zavrnila ugovor nasprotnega udeleženca zoper zemljiškoknjižni sklep Dn. št. 29046/2007 z dne 24.6.2009 in odločila, da izpodbijani sklep ostane v veljavi. Po njenih ugotovitvah iz listin - pogodbe o uskladitvi zemljiškoknjižnega stanja z dejanskim z dne 21.5.2004 in iz kupoprodajne pogodbe z dne 26.5.2004 - izhaja, da se prenaša lastninska pravica na parc. št. 90/8 in na parc. št. 88/9, k.o. Š. Š in da so bili podani vsi pogoji za vpis lastninske pravice v korist predlagatelja do 9/100 pri navedenih nepremičninah. Za označbo nepremičnine zadošča katastrska občina, v kateri se nahaja parc. št. in številka, kot je vpisana v zemljiškem katastru, ne pa izmera oziroma površina posameznih nepremičnin.

Proti sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec. Uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev in spremembo sklepa v izpodbijanem delu (točka I. v delu, ko je dovoljena vknjižba lastninske pravice na 9/100 nepremičnin, parc. št. 88/9 in 90/8 k.o. Š. Š ) tako, da se predlog za vpis lastninske pravice v izpodbijanem delu zavrne.

Navaja, da je predlagatelj vložil predlog za vknjižbo lastninske pravice leta 2007 na podlagi listin, sklenjenih v letu 1992, 1995, 1999 in 2004. V času od sklenitve teh listin in do vložitve zemljiškoknjižnega predloga je prišlo do več delitev posameznih zemljiškoknjižnih parcel. Zemljiškoknjižno sodišče je izvedene parcelacije vpisalo (prav: poočitilo) v zemljiško knjigo v letu 2006 v več zemljiškoknjižnih postopkih, ki jih konkretno navaja. S spremembo kvadrature zemljiških parcel, na katerih želi predlagatelj vpisati lastninsko pravico, se je spremenil predmet pogodbe. Predlagatelj bi moral pridobiti nova zemljiškoknjižna dovolila s točno kvadraturo. Njegov predlog, oprt na staro zemljiškoknjižno dovolilo, kateremu nove kvadrature parcel ne ustrezajo več, bi moralo sodišče zavrniti iz razloga formalne pomanjkljivosti. Ne gre več za isto nepremičnino, ki je predmet zemljiškoknjižnega dovolila v priloženih listinah, na podlagi katerih je predlagana vknjižba lastninske pravice. Sklep je obremenjen tudi z napako v postopku. Vknjižba lastninske pravice je v nasprotju s pravili Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) dovoljena na podlagi listine - overjene prodajne pogodbe z dne 10.3.2008, ki je v času vložitve predloga (20.11.2007) še ni bilo. Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo zato sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 24.6.2009 razveljaviti že po uradni dolžnosti.

Na vročeno pritožbo predlagatelj ni odgovoril. Pritožba je utemeljena.

Pritožbi je treba pritrditi, da sta oba izpodbijana sklepa obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 14. točke 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 2. odst. 120. člena ZZK-1 in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki je že sama po sebi narekovala njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje prvemu sodišču. Oba sklepa namreč med listinami, na podlagi katerih dovoljujeta predlagane vpise, navajata overjeno prodajno pogodbo z dne 10.3.2008. Pritožbeno sodišče je v priloženih listinah ne najde in tudi predlagatelj se v svojem predlogu, vloženem 20.11.2007, nanjo ne sklicuje. Zato se sklepov ne da vsebinsko preizkusiti. Glede na datuma listine in vložitve zemljiškoknjižnega predloga pa se nakazuje, da je vknjižba na podlagi pogodbe z dne 10.3.2008 materialnopravno napačna. Zahtevek za vknjižbo ni utemeljen, če se vknjižba zahteva na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, na katerem je bil podpis overjen po dnevu, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek (1. točka 3. odst. 149. člena ZZK-1).

Prav tako pritožba pravilno opozarja, da se je prvo sodišče pri odločanju napačno oprlo zgolj na označbo nepremičnine (5. točka 1. odst. 3. člena ZZK-1). Izpodbijani sklep zemljiškoknjižne sodnice pa ne vsebuje konkretnega odgovora na ugovorno trditev nasprotnega udeleženca, da predložene listine (izdane po stanju v letu 2004) zaradi kasnejših parcelacij (poočitenih v zemljiški knjigi v letu 2006) ne predstavljajo popolnega zemljiškoknjižnega dovolila glede na stanje vpisov v zemljiški knjigi ob pričetku tega zemljiškoknjižnega postopka (2007). To pa so odločilna dejstva za odločanje o dovoljenosti predlagane vknjižbe v obravnavanem primeru, ki jih prvo sodišče zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč ni ugotavljalo niti navedlo pravilnih oziroma zadostnih razlogov za svojo odločitev.

Njegovo pravno naziranje, da v konkretnem primeru zadošča ugotovitev, da je v zemljiškoknjižnem dovolilu navedena parcelna številka z isto oznako (katastrska občina ter parcelna številka), kot je ta (še) vpisana v zemljiški knjigi, v obravnavanem primeru ni pravilno. Pritrditi mu je sicer treba, da zemljiškoknjižno sodišče ne vpisuje površine parcel, v zvezi s katero je predlagan vpis. To je namreč podatek o dejanskih razmerjih v zvezi z nepremičnino, ki ga izvorno evidentira in vodi zemljiški kataster. Zemljiška knjiga je na drugi strani izvorna evidenca o pravnih razmerjih na nepremičnini. Obe evidenci se dopolnjujeta in morata biti medsebojno usklajeni. To zagotavljata 3. in 12. člen ZZK-1, po katerih se nepremičnina vpiše v zemljiško knjigo z identifikacijskim znakom, kot je vpisan v zemljiškem katastru, in 18. člen Zakona o evidentiranju nepremičnine (ZEN). Katastrski podatki tako predstavljajo temelj za pravilno vodenje zemljiške knjige. Medsebojna usklajenost in povezanost obeh evidenc izhaja tudi iz 1. odst. 115. člena ZZK-1, po katerem zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti v zemljiški knjigi poočiti spremembe podatkov o nepremičnini, glede katerih je temeljna evidenca kataster.

Ne glede na to pa mora zemljiškoknjižno sodišče pri odločanju o vpisih po uradni dolžnosti ugotoviti, ali obstajajo vse z zakonom določene predpostavke za vpis v zemljiško knjigo. Načelo formalnosti iz 124. člena ZZK-1 ga zavezuje, da o pogojih za vpis odloča samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Glede slednjega pogoja (stanja zemljiške knjige ob vpisu - 147. člen ZZK-1) je pravno relevantno stanje, kakršno je v trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka (ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga), razen če zakon za posamezne vrste vpisov ne določa drugače, kar pa za obravnavani primer ne velja. Vpis se dovoli le ob pogojih iz 148. člena ZZK-1 - med drugim, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis in če je vpis dovoljen po stanju zemljiške knjige (1. in 3. točka 1. odst. 148. člena ZZK-1). Zahtevek za vpis je utemeljen, če se predlaga na podlagi zemljiškoknjižnega dovolila, in sicer, če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom. Zemljiškoknjižno sodišče sicer ne sme presojati materialnopravne pravilnosti predložene listine. Za obravnavani primer pa je odločilnega pomena, da mora po izrecnem pravilu 4. odst. 149. člena ZZK-1 presojati popolnost in ničnost zemljiškoknjižnega dovolila. Pritožbi je treba pritrditi, da v obravnavanem primeru prvo sodišče tega ni storilo. Zato se nakazuje, da je o predlaganem vpisu napačno odločilo.

Vpisa namreč ni mogoče dovoliti, če so podatki o nepremičnini v zemljiškoknjižnem dovolilu nepopolni ali nejasni. Za prav tak primer gre v obravnavani zadevi. Pritožba namreč utemeljeno opozarja, da je na parcelah, navedenih v zemljiškoknjižnem dovolilu, po njegovi izdaji prišlo do parcelacij, da jih je zemljiškoknjižno sodišče skladno s 115. členom ZZK-1 v zemljiški knjigi poočitilo pred vložitvijo obravnavanega zemljiškoknjižnega predloga (kar je razvidno tudi iz zemljiškoknjižnih podatkov, v katere je vpogledalo pritožbeno sodišče) in da stanje vpisov v zemljiški knjigi - identiteta nepremičnine, v trenutku začetka tega zemljiškoknjižnega postopka ni identično s stanjem, na katerega meri izdano zemljiškoknjižno dovolilo. Tega preizkusa prvo sodišče za izpodbijana vpisa pri parc. št. 90/8 in 88/9, k.o. Š. Š, ni opravilo, pač pa le za parc. št. 88/8, iste k.o. in predlog za vknjižbo lastninske pravice v tem delu zavrnilo, kar pa ni predmet te pritožbe.

Pritožbeno sodišče zaradi pomanjkljivosti v sklepih (glede listine z dne 10.3.2008), ne more samo odločiti o predlogu, ker ni jasno, na kaj se navedena listina nanaša. Izpodbijana sklepa pa tega tudi ne pojasnita. Zato je bilo treba oba v izpodbijanih delih (glede dovolitve vknjižbe pri parc. št. 90/8 in 88/9, k.o. Š. Š. ) razveljaviti in v tem obsegu zadevo vrniti v ponovno odločanje zemljiškoknjižni sodnici (5. točka 3. odst. 161. člena ZZK-1).

V njem bo morala preveriti, na podlagi katerih listin je predlagana vknjižba lastninske pravice pri obeh izpodbijanih parcelah, pravočasnost zemljiškoknjižnega dovolila (listina z dne 10.3.2008) glede na pričetek tega zemljiškoknjižnega postopka (2007), oziroma njegovo popolnost (listine iz leta 2004) glede na stanje vpisov o nepremičninah v trenutku začetka tega zemljiškoknjižnega postopka (z dne 20.11.2007) in v skladu s svojimi ugotovitvami o predlagateljevem predlogu v izpodbijanem delu ponovno odločiti. Če je bilo popolno zemljiškoknjižno dovolilo podano v listini iz leta 2008, predlogu v tem postopku ne bo mogoče ugoditi. Enako velja v primeru nejasnega zemljiškoknjižnega dovolila iz leta 2004 v zvezi z identiteto nepremičnin glede stanja vpisov v letu 2007. Zaradi opisanih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo. O razveljavitvi obeh izpodbijanih sklepov, ustreznih izbrisih vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa zemljiškoknjižne sodnice o izbrisu zaznambe o nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa ter o ponovnem vpisu plombe je odločilo na podlagi 5. točke 3. odst. 161. člena ZZK-1.