Jedro

Namestitev v krizni center je primerna le za krajše obdobje, dolgotrajna namestitev pa negativno vpliva na otroke, pojavijo se tveganja za pojav stisk in razvojnih primanjkljajev.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se mld. A., ki je bil začasno odvzet nasprotnima udeležencema in je trenutno nameščen v kriznem centru za otroke, namesti v rejniško družino B. B. (I), B. B. pa je imenovalo za rejnico mld. A. (II). Izdana začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka glede trajnega odvzema otroka in njegove namestitve v rejniško družino (III), pritožba zoper začasno odredbo pa ne zadrži njene izvršitve (IV).

2.Zoper navedeni sklep se pravočasno in iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotna udeleženka. Obrazložitev sklepa ne dosega zahtevanega standarda skrbne in poglobljene presoje in ne omogoča učinkovitega preizkusa zakonitosti in pravilnosti odločitve. Sodišče je odločilo o začasni odredbi pred potekom roka za pripombe na izvedensko mnenje izvedenke C. To pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Sodišče ni zagotovilo kontradiktornosti in pravice stranke do izjave iz 2. člena Ustave RS ter 5. in 8. člena ZPP1 v zvezi z 42. členom ZNP -12 . Posledično je podalo nepopolno in arbitrarno dokazno oceno pogojev za izdajo začasne odredbe. Zgolj zmanjšana umska zmogljivost matere ne more in ne sme predstavljati samostojnega razloga za poseg v starševsko skrb. Presoja brez ugotavljanja dejanskega vpliva teh okoliščin na otrokovo varnost in razvoj pomeni nedopustno razlikovanje in prikrito diskriminacijo. Izvedensko mnenje je na ravni poljudnega izdelka, je površno in narejeno na pamet. Nasprotna udeleženka, ki je brez zaposlitve, brez dohodkov, brez vozniškega izpita, ni samostojno sposobna skrbeti za otroke, je pa to sposobna ob podpori družine, ki jo je v celoti deležna. Sodišče pa zaključi, da je kljub temu boljše in v večjo otrokovo korist, da je pri tujih ljudeh. To vodi v smer, da je dopustna le določena vzgoja in skrb ter podpora družine ni več dovoljena. Pomoč razširjene družine pri vzgoji otroka se v sodobni teoriji včasih označuje kot zastarel koncept, vendar to še ne pomeni, da je takšna pomoč škodljiva ali neprimerna. Odločitev ne sme temeljiti zgolj na predlogu CSD in nestrokovnem ter neprepričljivo obrazloženem izvedenskem mnenju. Dejstvo je, da je bil otrok predhodno več kot eno leto neprekinjeno v oskrbi matere brez zaznanih okoliščin ogroženosti. Bil je popolnoma zdrav in preskrbljen. Kljub temu je bil ob enkratnem izrednem dogodku s strani predlagatelja podan predlog za najskrajnejši poseg v starševsko skrb. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ko ni upoštevalo situacije, v kateri se je znašla nasprotna udeleženka, ko ni imela možnosti primerno skrbeti za otroka, saj je bila prisilno zadržana v hiši sorodnikov nasprotnega udeleženca, zatirana, anksiozna, osamljena in brez primernih sredstev za oskrbo sebe in otroka. Kljub temu je uspela kontaktirati zdravnika in očeta.

3.Predlagatelj in nasprotni udeleženec na pritožbo nista odgovorila.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.V skladu s 350. členom ZPP3 v zvezi s 42. členom ZNP-1 sodišče druge stopnje preizkusi odločbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6.Sodišče prve stopnje se je opredelilo do vseh za odločitev pravno pomembnih navedb udeležencev in izvedenih dokazov ter svojo oceno obrazložilo v zadostni meri, da je njen preizkus mogoč. Bistvene kršitve pravil postopka ni zagrešilo, ker ni počakalo z odločitvijo do izteka roka za pripombe na izvedeniško mnenje izvedenke psihiatrinje. Na osnovi izvedenskih mnenj je sodišče prve stopnje dobilo potrditev za svojo predhodno odločitev, da nasprotna udeleženca samostojno za otroka nista sposobna skrbeti, kar za pritožnico niti ni sporno.

7.Pritožba v osnovi spregleda, da je sodišče z izpodbijanim sklepom odločalo o premestitvi otroka iz institucionalne začasne krizne namestitve v začasno4 namestitev k rejnici. Zato so vse pritožbene navedbe o neustreznosti in prekomernosti ukrepa odvzema otroka brezpredmetne. O začasnem odvzemu otroka materi je odločeno pred uvedbo tega postopka s sklepom Okrožnega sodišče v Krškem II Z 5/2025 z dne 2. 8. 2025 5 .

8.Predlagatelj je predlog, o katerem je odločalo sodišče, podal s trditvijo, da je predlagana sprememba začasne namestitve potrebna zaradi ogroženosti otroka. Ob odvzemu otroka namreč predlagatelj ni uspel najti osebe, ki bi lahko v tako kratkem času poskrbela za otroka in je bil zato otrok po odpustu iz bolnice nameščen v krizni center za otroke.

9.Ni dvoma, da je namestitev v krizni center primerna le za krajše obdobje, dolgotrajna namestitev pa negativno vpliva na otroke, pojavijo se tveganja za pojav stisk in razvojnih primanjkljajev. Tudi iz poročila kriznega centra izhaja, da je takšna namestitev lahko le kratkotrajna rešitev.

10.Mld. A. je bil staršema odvzet zaradi podhranjenosti in dehidriranosti. Najprej je bil hospitaliziran in nato nameščen v krizni center za otroke. Škoda na psihičnem področju se pri njem kaže v pomanjkanju pričakovane separacijske anksioznosti, ki je značilna v primerih, ko dojenček nima zagotovljene stalnosti primerne osebe (matere ali očeta). Navedene ugotovitve sodišča prve stopnje pritožba ne zanika. Iz načrta pomoči otroku in družini z dne 12. 9. 2025 je razvidno, da so posledice skrbi "iz rok v roko" pri mld. A. že opazne. Varne navezanosti ob primarni osebi, to je materi, ne kaže. Ob srečanjih z mamo in očetom ne odreagira s prepoznavanjem, niti kasneje s stisko ob ločitvi. Za zadovoljevanje psiholoških potreb mora otrok razviti varno navezanost z odzivno in uglašeno odraslo osebo. Glede na škodo, ki jo je otrok neprerekano že utrpel, pa se izkažejo za neutemeljene tudi vse pritožbene trditve, da je bila pomoč širše družine nasprotne udeleženke za mld. A. primerna in koristna.

11.Starši imajo glavno in enako odgovornost za varstvo in vzgojo otroka ter njegov razvoj, koristi otroka pa so njihova poglavitna skrb, če starši tega ne zmorejo, pa jim pri izvajanju njihove odgovornosti pomaga država (135. člen DZ6 ). Starševska skrb so obveznost in pravice staršev, ki se nanašajo na skrb za otrokovo življenje in zdravje, njegovo vzgojo, varstvo in nego, nadzor nad otrokom in skrb za njegovo izobraževanje ter obveznosti in pravice staršev, ki se nanašajo na zastopanje in preživljanje otroka ter na upravljanje njegovega premoženja (prvi odstavek 136. člena DZ). Starševska skrb nasprotni udeleženki ni omejena ali odvzeta, kar je skrajni ukrep. Sama pa priznava, da za otroka samostojno ni sposobna skrbeti. Trenutno tudi ni jasno, ali bosta starša mld. A. zaživela skupaj. Pridobitev ustreznih starševskih kapacitet nasprotnih udeležencev bo zato v nadaljevanju postopka ključna, kar je predlagatelj predvidel že v samem predlogu.

12.Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (353. člen in 2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku.

2Zakon o nepravdnem postopku.

3Zakon o pravdnem postopku.

4Do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka postopka glede trajnega odvzema otroka in njegove namestitve v rejniško družino.

5Očetu pa je bil otrok odvzet s sklepom Okrožnega sodišča v Krškem III N 112/2025 z dne 11. 8. 2025.

6Družinski zakonik.

Zveza:

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 135, 136, 136/1, 157, 161, 162, 162/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.