Jedro

Bistvena značilnost najema je, da pomeni odplačno prepustitev rabe stvari. Če je raba prepuščena neodplačno, gre za drugo pogodbo (na primer posodbo). Pritrditi je revidentu, da ni nujno, da je plačilo najemnine v denarju, ampak je lahko dogovorjena tudi drugačna izpolnitev, ki zagotavlja pravno naravo odplačnosti.

Izrek

Revizija se zavrne.

Toženec je dolžan tožniku v 15 dneh povrniti 275,69 EUR stroškov revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se je toženec dolžan v roku 60 dni izseliti iz stanovanjske stavbe ..., stoječe na nepremični parc. št. 1246 k.o. .... in jo prosto oseb ter stvari izročiti tožniku. Tožencu je naložilo povrnitev tožnikovih pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Sodbo pritožbenega sodišča toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava izpodbija z revizijo. Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Zatrjuje, da je s pokojno M. sklenil veljavno najemno pogodbo. Uporaba konkretne hiše ni bila brezplačna, saj je bila njegovemu očetu, bratu pokojne M., dediščina neupravičeno odtegnjena. Poleg tega pa plačilo najemnine ni pogoj za veljavnost najemne pogodbe; na njeno veljavnost tudi ne morejo vplivati nagibi iz katerih je bila pogodba sklenjena. Opozarja, da je bila skrb za hišo v celoti prepuščena njemu. Tožnik bi moral s posebno tožbo izpodbijati veljavnost najemne pogodbe. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do zapisnika z glavne obravnave z dne 4. 7. 2001, višje sodišče pa se ni opredelilo do pritožbenih navedb, ki so se nanašale na izpodbijanje dokazne ocene glede podpisa najemne pogodbe z dne 5. 9. 1994. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členu Zakona o pravdnem postopku (Ur. list RS, št. 26/99 in nasl., v nadaljevanju ZPP) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožniku, ki je nanjo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP na revizijski stopnji ni mogoče uveljavljati. Zato so vse tiste revizijske navedbe, ki dejansko stanje, ugotovljeno na prvih dveh stopnjah sojenja, kakorkoli obhajajo, ga relativizirajo ali mu celo izrecno nasprotujejo, neupoštevne in revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo (npr. glede podpisa najemne pogodbe, pogodbene volje, itd. ).

7. Podana tudi ni kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na bistvene kršitve določb pravdnega postopka revizijsko sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), zato mora biti ta revizijski razlog obrazložen, kar pomeni, da je treba vsak očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka konkretizirati. Očitki, da ima sodba pomanjkljivosti zaradi katerih se je ne da preskusiti oziroma da so odločilni razlogi nejasni in med seboj v nasprotju, da je dokazna ocena pavšalna ter da obstoja nasprotje med razlogi sodbe sodišča prve stopnje in vsebino listin in zapisnikov o izpovedbah, so zato presplošni, da bi jih revizijsko sodišče obravnavalo. Sodišče prve stopnje je izvedlo dokaz z branjem zapisnika z glavne obravnave z dne 4. 7. 2001, višje sodišče pa se je opredelilo do pritožbenih navedb glede (ne)podpisa najemne pogodbe z dne 5. 9. 1994 (glej str. 3 sodbe sodišča druge stopnje).

8. Obveznost plačevanja najemnine je temeljna obveznost najemnika in je karakteristična za najemno pogodbo. Bistvena značilnost najema je, da pomeni odplačno prepustitev rabe stvari. Če je raba prepuščena neodplačno, gre za drugo pogodbo (na primer posodbo). Pritrditi je revidentu, da ni nujno, da je plačilo najemnine v denarju, ampak je lahko dogovorjena tudi drugačna izpolnitev, ki zagotavlja pravno naravo odplačnosti.(1) Kljub navedenem, pa v konkretnem primeru revizijski razlogi, ki se nanašajo na vsebino najemne pogodbe z dne 5. 9. 1994, nagibe, zaradi katerih naj bi bila sklenjena, ter sklicevanje toženca na njeno odplačnost zaradi neupravičeno odtegnjene dediščine njegovega očeta, ne morejo biti relevantni. Ker omenjene pogodbe nista podpisali obe pogodbeni stranki, je pravilen zaključek nižjih sodišč, da soglasja volj pogodbenih strank ni bilo (26. člen ZOR), zato do sklenitve pogodbe ni prišlo. Revident tudi nima prav, da bi moral tožnik s tožbo uveljavljati neveljavnost najemne pogodbe z dne 5. 9. 1994. Res je, da slovenska sodna praksa zastopa stališče, po katerem je za izpodbijanje pogodbe potrebna sodna intervencija, pri čemer sodbo opredeljuje kot konstitutivno, vendar pa kot rečeno, do sklenitve omenjene pogodbe ni prišlo.

9. Uveljavljena revizijska razloga glede na navedeno nista podana, zato je moralo revizijsko sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrniti in z njo tudi predlagano povrnitev revizijskih stroškov (378. člen ZPP).

Dopolnitev revizije revizijsko sodišče ni upoštevalo, saj je bila vložena po izteku revizijskega roka (367. člen ZPP).

10. Odločitev o stroških revizijskega sodišča temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in 155. člena ZPP. Toženec z revizijo ni uspel, zato mora tožniku povrniti stroške njegovega odgovora na revizijo, ki jih je revizijsko sodišče odmerilo v skladu z odvetniško in taksno tarifo.

Op. št. (1): Primerjaj Cigoj, S.; Komentar obligacijskih razmerij, I. - IV. knjiga, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1984 - 1986, str. 1709.