Jedro

Ob izpolnjenosti zakonskih pogojev iz 1. odstavka 74. člena ZDZdr za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, negativno mnenje socialno varstvenega zavoda zaradi prezasedenosti ni zavezujoče.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se B. B., rojena ...., stanujočega M. c. ..., C., sprejme v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda Dom X, za čas do 23. 12. 2016. 2. Proti sklepu se socialno varstveni zavod Dom X (v nadaljevanju pritožnik) pravočasno pritožuje in navaja, da sklep izpodbija v celoti ter uveljavlja vse pritožbene razloge. Povzema odločitev sodišča prve stopnje in navaja, da se s takšno odločitvijo ne strinja in meni, da ni podanih vseh potrebnih razlogov za zadrževanje osebe v varovanem oddelku brez njenega privoljenja. Opredeljuje, da se pritožuje zoper sklep v delu, kjer je sodišče izbralo socialno varstveni zavod za namestitev zadržane osebe na varovani oddelek. Potrjuje ugotovitev sodišča, da ima pritožnik verificiran varovani oddelek za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju), kot tudi, da mora izvajalec izpolnjevati kadrovske, tehnične in prostorske pogoje. Navaja, da pritožnik sodišče ponovno seznanja, da ima na podlagi Pravilnika o kadrovskih, tehničnih in prostorskih pogojih za izvajanje nalog na področju duševnega zdravja za izvajalce institucionalnega varstva ter centre za socialno delo ter o postopku njihove verifikacije, na varovanem oddelku nameščenih več oseb, kot zagotavljajo prostorski pogoji, da je oddelek prezaseden in torej oddelek ne izpolnjuje več pogojev. Navaja, da sodišče ponovno seznanja, da je imel varovani oddelek že pred verifikacijo, na njem so bile in so še tudi po verifikaciji nameščene osebe, ki zaradi demence ali sorodnih stanj potrebujejo delno ali popolno osebno pomoč in nadzor. Tem osebam pritožnik ne more drugje nuditi primerne oskrbe, kot na varovanem oddelku. Strokovno mnenje pritožnika je, da osebe s težavami v duševnem zdravju in težavami z agresivnostjo ne sodijo skupaj z osebami z demenco. Pritožnik pričakuje, da bo varovani oddelek brez oseb, obolelih za demenco, postal sčasoma po naravni poti, kar pa ne gre kar preko noči. Z nameščanjem oseb, kot je zadržana oseba, je sodišče po mnenju pritožnika močno poseglo v človekove pravice in jih s tem tudi kršilo, saj zadržani osebi zavod na more zagotoviti takšnih pogojev bivanja, ki terjajo človeka vredno življenje, prav tako pa so kršene človekove pravice že vsem nameščenim na varovanem oddelku, saj jim zavod ne more več zagotavljati varnega bivanja, predvsem z vidika strokovne neusposobljenosti osebja ter različnosti zdravstvenih stanj. Napotuje, da naj si sodišče prebere poročilo Varuha človekovih pravic v Republiki Sloveniji za obdobje zadnjih treh let, kjer v celoti pritrjuje strokovnim argumentom posebnih socialno varstvenih zavodov. Pritožnik še navaja, da sodišče seznanja, da je osebje strokovno usposobljeno za delo z osebami, ki imajo težave v duševnem zdravju. Z namestitvijo oseb s podobnimi motnjami se izpostavlja v neposredno nevarnost tako zaposlene, kot že nameščene osebe. Pritožnik je prepričan, da takšne osebe potrebujejo drugačno strokovno obravnavo ter prijeme, kar s trenutnim kadrom ne morejo zagotoviti, zato tudi pritožnik ne prevzema nikakršne odgovornosti v primeru incidentov, ki se lahko pripetijo, ampak si mora to odgovornost naložiti sodišče, ki kljub strokovnim argumentom zavoda, ki je po prepričanju pritožnika edini relevantni subjekt, ki lahko presoja, kdo sodi v zavod in kdo ne, odloči drugače. Pritožba še navaja, da v svojem sklepu sodišče ni v celoti sledilo argumentom socialno varstvenega zavoda, ki jih je podal v negativnem mnenju glede nastanitve zadržane osebe. Osredotočilo se je samo na prezasedenost zavoda, ki je po mnenju pritožnika sicer eden izmed ključnih razlogov, ni pa se izreklo o drugih podanih, prav tako ključnih argumentih. Prav tako pa pritožnik sodišče še seznanja, da je zavod ustanovljen z namenom izvajanja socialno varstvenih storitev z vključeno zdravstveno nego in rehabilitacijo. Ta zavod ne izvaja zdravljenja, kar pa zadržana oseba potrebuje zaradi zlorabe psihoaktivnih substanc. Zavod ima na razpolago specialista psihiatra v povprečju enkrat na teden, ki ga tudi sam financira, ker mu le-tega zdravstvena zavarovalnica ne prizna. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izbere drug primeren zavod, saj z namestitvijo zadržane osebe skupaj z dementnimi osebami, te osebe zavod izpostavlja heteroagresivnim izbruhom in s tem ogroža njihovo varnost, saj se niso sposobne braniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je za odločitev v predmetni nepravdni zadevi, začeti na predlog P. B. V., uporabilo pravilno pravno podlago, ki jo predstavljajo določbe prvega odstavka 74. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr), v povezavi z določbami 75. in 76. člena ter določba prvega odstavka 77. člena ter 79. člen tega zakona.

5. Po izvedenem dokaznem postopku je zaključilo, da so podani materialnopravni pogoji za sprejem na varovani oddelek socialno varstvenega zavoda po prvem odstavku 74. člena ZDZdr.(1) V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je te pogoje dokazno podprto in prepričljivo obrazložilo. Na podlagi medicinske dokumentacije in mnenja v tem postopku imenovane izvedenke psihiatrinje je ugotovilo, da gre pri zadržanem za rezidualno shizofrenijo, psihoorganski sindrom, škodljivo uživanje različnih psihoaktivnih snovi in organsko osebnostno motnjo (primerjaj točke 5 do 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Na podlagi izvedenskega mnenja izvedenke psihiatrinje je zaključilo tudi, da je pri zadržanem akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno in ni več potrebno (primerjaj točki 8 in 10 obrazložitve izpodbijanega sklepa). Dokazno podprto je obrazložilo, da zadržani potrebuje stalno varstvo, pomoč in oskrbo, česar pa ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način (primerjaj točke 11 do 15 in točka 18 obrazložitve izpodbijanega sklepa), kot tudi, da je ogrožanje njegovega življenje in hudo ogrožanje njegovega zdravja, kar je prav tako ugotovilo, posledica duševne motnje (op. njegove osnovne duševne bolezni - rezidualne shizofrenije in sočasnega uživanja prepovedanih substanc), zaradi katere ima hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja ( primerjaj točko 17, tudi točko 7 obrazložitve izpodbijanega sklepa).

6. Pritožba po sodišču prve stopnje izpolnjevanja zgoraj navedenih pogojev po prvem odstavku 74. členu ZDZdr konkretizirano ne izpodbija, nasprotuje pa izbiri socialno varstvenega zavoda.

7. Po določbi 79. člena ZDZdr v postopku odločanja o sprejemu in premestitvi v varovani oddelek na podlagi sklepa sodišča sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda upošteva želje in osebne okoliščine osebe ter morebiti predlog najbližje osebe, pred odločitvijo pa pridobi tudi mnenje socialno varstvenega zavoda, v katerega naj bi bila oseba sprejeta oziroma premeščena. Zakon o socialnem varstvu družbi nalaga zagotavljanje institucionalnega varstva, v okvir katerega sodijo tudi socialno varstvene storitve. Posebne oblike institucionalnega varstva po 51. členu tega zakona pa izvajajo posebni socialno varstveni zavodi. Ko je treba osebi takšno varstvo na podlagi izpolnjenih zakonskih pogojev zagotoviti, kot v konkretnem primeru, pa je dolžnost sodišča, da skrbno razišče vse okoliščine in ugotovi, kateri socialno varstveni zavod potrebno obliko institucionalnega varstva nudi. Temu pa je sodišče prve stopnje pri izbiri in določitvi zavoda zadostilo.

8. Sodišče prve stopnje je v točkah 19 do 22 obrazložitve izpodbijanega sklepa pojasnilo, čemu je določilo za namestitev ravno D. N. P. G., torej pritožnika. Pritožbeno ni sporno, da je sodišče pred določitvijo socialno varstvenega zavoda v konkretnem primeru ugotovilo, da so v registru verificiranih varovanih oddelkov kot socialno varstveni zavodi z varovanim oddelkom za osebe s težavami v duševnem zdravju in za osebe z več motnjami (težave v duševnem razvoju in dolgotrajne težave v duševnem zdravju) vpisani trije socialno varstveni zavodi (Socialno varstveni zavod A., Dom X in Dom Y.), da je k mnenju pozvalo te tri zavode in še Socialno varstveni zavod D. ter Posebni socialno varstveni zavod P. Povzelo je, da je slednji sodišču odgovoril, da varovanega oddelka nimajo, vsi drugi štirje zavodi pa so podali negativno mnenje in se sklicevali na prezasedenost in neizpolnjevanje prostorskih in tudi kadrovskih pogojev za sprejem zadržane osebe v njihov zavod.

9. Sodišče prve stopnje se je v obrazložitvi sklepa ustrezno in zadostno opredelilo tudi do negativnega mnenja pritožnika, podanega pred sodiščem prve stopnje. Vendar je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno sklenilo, da se zadržani ob tem, ko je ugotovilo, da so podani potrebni zakonski pogoji za izrečeni ukrep sprejema zadržane osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez njegove privolitve, kar pomeni, da je namestitev zadržane osebe potrebna in zakonsko utemeljena, namesti v socialno varstveni zavod, naveden v izpodbijanem sklepu.

10. Pritožbeno ni sporno, da ima pritožnik verificiran varovani oddelek za osebe z več motnjami. Ob zgoraj že navedenem se je sodišče znašlo v situaciji, ko se v negativnih mnenjih na prezasedenost, posledice le te in tudi kadrovske nezmožnosti sklicujejo vsi zavodi, ki verificiran varovani oddelek sicer imajo in bi bili torej za namestitev zadržanega zato primerni. V takšni situaciji pa kljub temu, da sodišče pri določitvi socialno varstvenega zavoda sicer upošteva tudi prostorske in strokovne zmožnosti zavoda, ni mogoče sprejeti stališča, ki ga smiselno ponuja pritožba, da bi negativno mnenje socialno varstvenega zavoda bilo zavezujoče. Nedopustno bi namreč bilo, da bi v primeru, ko obstajajo okoliščine, ki narekujejo sodišču odločitev o namestitvi osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda po ZDZdr, ukrep ne bil izvedljiv. Tako se je že večkrat izrekla tudi sodna praksa v podobnih primerih.(2)

11. Sodišče prve stopnje je ob negativnih mnenjih vseh k mnenju pozvanih socialno varstvenih zavodov, ki imajo verificirane varovane oddelke, upoštevaje zgoraj obrazloženo, pri določitvi socialno varstvenega zavoda pravilno in skladno tudi določbi 79. člena ZDZdr upoštevalo, da zadržani prihaja iz c. območja, da bo tudi njegova mati, kot najbližja oseba in edina, ki z zadržano osebo ohranja stike in tudi biva na tem območju, zadržanega tam najlažje obiskovala, pravtako pa tudi ni prezrlo želje zadržanega. Ob vsem že obrazloženem tako pritožnik tudi s pritožbenimi navedbami, s katerimi sicer pritožbeno še dodatno utemelje in nadgajuje pred sodiščem prve stopnje podano negativno mnenje (op. npr. da zadržani potrebuje drugačno strokovno obravnavo ter prijeme, kar s trenutnim kadrom pritožnik ne more zagotoviti, kot tudi, da imajo psihiatra le enkrat tedensko) ne more uspešno izpodbiti odločitve sodišča prve stopnje.

12. Ob pravilno in popolno ugotovljenem dejanskem stanju je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev postopkovnih določb, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

13. Ob obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbo zaradi neutemeljenosti zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr).

Op. št. (1): (Pogoji za sprejem osebe v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda po prvem odstavku 74, člena ZDZdr so- da je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno, da zadržani potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki ju ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način, da ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, kot tudi, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnosti obvladovanja svojega ravnanja, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (izven socialno varstvenega zavoda v nadzorovani obravnavi),da izpolnjuje druge pogoje za sprejem v socialno varstveni zavod, ki jih določajo predpisi s področja socialnega varstva.) Op. št. (2): Primerjaj npr. sklep VSL I Cp 2421/2013 z dne 19.9.2013, sklep VSK II Cp 415/2014 z dne 22. 5. 2014, sklep VSK II Cp 406/2014 z dne 16.5.2014, sklep VSL I Cp 2211/2015 z dne 21. 8. 2015., sklep VSC Cp 688/2010 z dne 2. 8. 2010, sklep VSC 128/2015 z dne 5.3.2015.