20. 5. 2010

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus ustavne pritožbe in pobude Agate Škufca, Hinje, ki jo zastopa Alojz Bandelj, odvetnik v Trebnjem, na seji 20. maja 2010

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča št. Psp 571/2009 z dne 28. 1. 2010 v zvezi s sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 3330/2007 z dne 19. 6. 2009 se zavrže.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 59. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 109/06 uradno prečiščeno besedilo) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pritožnica izpodbija v izreku navedeno sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča o zavrnitvi pritožbe zoper sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za odpravo odločb Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki pritožnici od 1. 3. 2006 dalje odrekata pravico do državne pokojnine. Ker je bila pritožnici dne 1. 3. 2006 priznana pravica do tuje pokojnine, je tudi sodišče na podlagi 59. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-1) presodilo, da ne izpolnjuje pogojev za pravico do državne pokojnine. Pritožnica zatrjuje kršitev 2., 14., 22., 34. in 50. člena Ustave. Ustavnemu sodišču predlaga, naj razveljavi izpodbijane akte in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

2.Hkrati vlaga pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 59. člena ZPIZ-1, ker ta onemogoča pravico do državne pokojnine državljanu, ki sicer ima pravico do lastne pokojnine, čeprav mu je ta priznana le v minimalnem znesku oziroma je nižja od državne pokojnine. Navaja, da je takšna oseba v neenakopravnem položaju z osebo, ki nima lastne pokojnine, ima pa samostojno družinsko ali vdovsko pokojnino, ki ne dosega zneska državne pokojnine. V takšnem primeru lahko namesto družinske ali vdovske pokojnine uveljavi pravico do državne pokojnine, če zanjo izpolnjuje pogoje. Oseba z lastno pokojnino pa takšne pravice izbire nima. Opozarja, da nemška renta v znesku 28,68 EUR (19 % državne pokojnine), ki jo prejema, ne omogoča preživetja, zaradi česar meni, da so z izpodbijano ureditvijo kršene ustavne pravice do socialnega varstva, osebnega dostojanstva in varnosti ter načelo socialne države. Izpodbijani ureditvi očita neskladje z 2., s 14., z 22., s 34. in 50. členom Ustave. Pravni interes utemeljuje z vloženo ustavno pritožbo in predlaga odpravo protiustavnosti izpodbijane določbe z izenačenjem pravice do pridobitve državne pokojnine oseb, ki imajo pravico do pokojnine po posebnem zakonu, iz tujega javnega pokojninskega sistema oziroma po drugih predpisih, z osebami, ki so upravičene do samostojne družinske oziroma vdovske pokojnine.

3.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana (1. točka izreka). Zoper izpodbijani akt je namreč na podlagi 4. točke 31. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/04 – ZDSS-1) dovoljena revizija, katere izčrpanosti pritožnica ni izkazala.

4.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

5.Izpodbijani predpis ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS (glej sklep Ustavnega sodišča št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007, Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Pravni interes pobudnice za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega 59. člena ZPIZ-1 je temeljil na hkrati vloženi ustavni pritožbi, ki jo je Ustavno sodišče zavrglo, ker pravna sredstva niso izčrpana. Glede na navedeno morebitna ugoditev pobudi ne bi mogla vplivati na položaj pobudnice. To pomeni, da pobudnica ne izkazuje pravnega interesa za presojo izpodbijane določbe ZPIZ-1. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo (2. točka izreka).

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in tretjega odstavka 25. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik