Jedro

V predlogu tretjega nasprotnega udeleženca problematizirano vprašanje ustreznosti zastopanja predlagateljev, katerih pooblaščenec (D., d. d.) se ob izdelavi elaborata naj ne bi mogel nepristransko in s tem enakovredno zavzemati tudi za koristi tretjega nasprotnega udeleženca, ne more biti podvrženo preizkusu v delegacijskem postopku; v nobenem primeru pa ne more biti razlog za prenos pristojnosti v pomenu citirane določbe 67. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj se za tretjega nasprotnega udeleženca sporni procesnopravni položaj zgolj s prenosom pristojnosti na (katero koli) drugo stvarno pristojno sodišče ne bi v ničemer spremenil.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Pred Okrajnim sodiščem v Kranju je v teku nepravdni postopek zaradi vzpostavitve etažne lastnine, v katerem je tretji nasprotni udeleženec predlagal (med drugim tudi) določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi. V predlogu navaja, da D., d. d. ne more nepristransko izdelati elaborata, saj je v tej in drugih zadevah pooblaščenec predlagateljev in se mora zavzemati za koristi predlagateljev, kar pomeni, da se ne bo zavzemal tudi za koristi tretjega nasprotnega udeleženca. Razen tega je okrajna sodnica A. A. kot predsednica Okrajnega sodišča v Kranju še pred začetkom tega postopka vložila zoper tretjega nasprotnega udeleženca kazensko ovadbo, ki se nanaša na „obremenitev nepremičnine“, ki je predmet tega postopka. Sklicuje se na odločbo Ustavnega sodišča Up-799/13, iz katere izhaja, da mora sodišče pri ravnanju v posamezni zadevi tudi navzven ustvarjati oziroma ohranjati videz nepristranskosti; tej zahtevi pa glede na navedeno v obravnavanem primeru po mnenju tretjega nasprotnega udeleženca ne more biti zadoščeno.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

4. V predlogu tretjega nasprotnega udeleženca problematizirano vprašanje ustreznosti zastopanja predlagateljev, katerih pooblaščenec (D., d. d.) se ob izdelavi elaborata naj ne bi mogel nepristransko in s tem enakovredno zavzemati tudi za koristi tretjega nasprotnega udeleženca, ne more biti podvrženo preizkusu v delegacijskem postopku; v nobenem primeru pa ne more biti razlog za prenos pristojnosti v pomenu citirane določbe 67. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, saj se za tretjega nasprotnega udeleženca sporni procesnopravni položaj zgolj s prenosom pristojnosti na (katero koli) drugo stvarno pristojno sodišče ne bi v ničemer spremenil. 5. Tretji nasprotni udeleženec utemeljuje svoj predlog za delegacijo pristojnosti še s trditvijo, da je predsednica Okrajnega sodišča v Kranju še pred začetkom tega postopka vložila zoper njega kazensko ovadbo. Vendar tudi ta okoliščina ni razlog za delegacijo pristojnosti. Če tretji nasprotni udeleženec s sklicevanjem nanjo izraža dvom v nepristranskost postopanja in odločanja na Okrajnem sodišču v Kranju, mu je treba odgovoriti, da tak morebitni dvom ne presega ravni dvoma v subjektivno nepristranost predsednice sodišča, ki bi kot tak lahko bil le razlog za njeno izločitev; zato ne more biti hkrati še „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti sodišča (spričo morebitnega dvoma v objektivno nepristranost sodišča), saj je odločanje v postopku pridržano naravnemu in neodvisnemu sodniku, na katerega nima predsednik sodišča nobenega vpliva.

6. Ker tretji nasprotni udeleženec ponuja v oporo svojemu predlogu le razloge, ki jih po obrazloženem ni mogoče uvrstiti med razloge za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, je bilo treba njegov predlog zavrniti kot neutemeljen.