Jedro

Dokončna odločba toženca je bila tožnici vročena dne 19. 3. 2014. Tridesetdnevni rok za vložitev tožbe se je v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPP iztekel v petek 18. 4. 2014. Tožnica je tožbo vložila pri tožencu 10. 4. 2014 in jo skladno s pozivom dopolnila 30. 4. 2014. Toženec je tožbo odstopil sodišču z dopisom, ki ga je sodišče prejelo 13. 5. 2014. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila tožba pri sodišču vložena 13. 5. 2014, torej skladno s 112. členom ZPP tedaj, ko je bila izročena sodišču, ne pa, ko je bila vložena pri tožencu oziroma na njegov naslov oddana na pošto. Tožnica je tako zamudila 30 - dnevni rok za vložitev tožbe, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo (prvi odstavek 274. člena ZPP).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložila tožnica zaradi napačnega in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da se s sklepom ne strinja, ker ne drži, da je tožbo vložila prepozno. Tožbo je vložila 9. 4. 2014, kar pomeni, da roka za njeno vložitev ni zamudila. Sprašuje se, kako lahko sodišče opira svojo odločitev na to, da je tožba vložena prepozno, zaradi tega, ker jo je sodišče prejelo 13. 5. 2014, ne da bi preverilo, da je bila tožba oddana na pošto 9. 4. 2014 in torej pravočasno. Zakaj je Pošta potrebovala za dostavo tožbe toliko časa, ji ni jasno. Nadalje navaja, da se z odločbo toženca z dne 10. 3. 2014 ni strinjala, ker je bilo dejansko stanje nepravilno in nepopolno ugotovljeno in napačno uporabljeno materialno pravo ter posledično odpravljena odločba o izplačilu akontacije njene vdovske pokojnine. V citirani odločbi je na drugi strani navedeno, da bo pridobila pravico do vdovske pokojnine po pokojnem možu, ko bo dopolnila 53 let in 6 mesecev, to je do 16. 9. 2015. Vztraja, da se izpodbijana odločba toženca z dne 10. 3. 2014 spremeni tako, da se ji prizna pravica do vdovske pokojnine, ko bo dopolnila starost 53 let, to je 16. 9. 2015. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) v obsegu, določenem v drugem odstavku 350. člena ZPP, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno oz. procesno pravo. Pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti.

5. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila dokončna odločba toženca št. ... z dne 10. 3. 2014 tožnici vročena dne 19. 3. 2014. V odločbi je bil pravilen pravni pouk, da je zoper to odločbo dopustna tožba, ki se vloži v roku 30 dni od vročitve te odločbe na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. 30-dnevni rok in s tem rok za vložitev tožbe, se je v skladu s četrtim odstavkom 111. člena ZPP iztekel v petek 18. 4. 2014. Tožnica je tožbo vložila pri tožencu 10. 4. 2014 in jo skladno s pozivom dopolnila 30. 4. 2014. Toženec je tožbo odstopil sodišču z dopisom, ki ga je sodišče prejelo 13. 5. 2014. 6. Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje postopalo pravilno, ko je tožbo zavrglo. Sodišče prve stopnje je ob pravilni uporabi določbe 111. in 112. člena ZPP in predhodnem preizkusu procesnih predpostavk, med katere sodi tudi pravočasnost tožbe, ob ugotovitvi, da je bila tožba vložena prepozno, tožbo pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 274. člena ZPP.

7. Sodno varstvo pravic se po prvem odstavku 72. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju ZDSS-1) lahko uveljavi v roku 30 dni od vročitve odločbe, izdane na drugi stopnji. Da bi bila tožba vložena pravočasno, bi jo morala tožnica vložiti na pristojno sodišče najkasneje do izteka roka za vložitev tožbe, to je do 18. 4. 2014. Tega dne bi tožba morala biti izročena pristojnemu sodišču, to je Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani ali oddana na Pošto priporočeno in bi se tudi v tem primeru štela za pravočasno. V danem primeru pa je tožnica tožbo vložila pri tožencu, tožba pa je na pristojno sodišče prispela dne 13. 5. 2014. 8. Sodišče prve stopnje je pravilno štelo, da je bila tožba pri sodišču vložena 13. 5. 2014, torej skladno s 112. členom ZPP tedaj, ko je bila izročena sodišču, ne pa, ko je bila vložena pri tožencu oziroma na njegov naslov oddana na pošto.

9. Pri presoji pravilnosti izpodbijanega sklepa o zavrženju tožbe, je pritožbeno sodišče ugotavljalo zgolj pravilnost ravnanja sodišča prve stopnje, ki je tožbo kot prepozno zavrglo, ni pa se spuščalo v samo vsebino izpodbijanih odločb toženca. Zaradi neizpolnjene procesne predpostavke pravočasnosti vložene tožbe, za vsebinsko obravnavanje zadeve niso izpolnjeni pogoji. Posledično tudi ne morejo biti upoštevne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na vsebinsko obravnavanje zadeve v zvezi s priznanjem pravice do vdovske pokojnine.

10. Na podlagi navedenega je bilo potrebno pritožbo tožnice na podlagi 2. točke 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.