17. 1. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ane Damijan, Škofja Loka, ki jo zastopa Odvetniška pisarna Škerlj – Tratar in odvetniki, o. p., d. n. o., Novo mesto, na seji 17. januarja 2008

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 196. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94, 70/94 – popr., 23/99, 40/04 in 95/04 – ur. p. b.), 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (Uradni list RS, št. 108/99, 44/2000, 2/04 in 47/04) ter za oceno zakonitosti zaporedne številke 32 skupine I Seznama skupin prepovedanih drog kot priloge Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 49/2000, 8/01, 49/01, 78/02, 53/04 in 122/07) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pobudnica je vložila pobudo za oceno ustavnosti 196. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ), 2. člena Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami (v nadaljevanju ZPPPD) ter za oceno zakonitosti zaporedne številke 32 skupine I Seznama skupin prepovedanih drog kot priloge Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (v nadaljevanju Seznam in Uredba). Pojasnjuje, da 196. člen KZ inkriminira neupravičeno proizvodnjo in promet z mamili, pri čemer je določitev mamil prepuščena zakonu (tj. ZPPPD), konkretno pa Seznamu. Pri tem se pobudnica sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-335/02 z dne 24. 3. 2005 (Uradni list RS, št. 37/05 in OdlUS IVX,16), s katero ni ugodilo podobni pobudi, ker lahko naslovljenci ob utesnjujoči razlagi ugotovijo, kakšno ravnanje sodi v polje kaznivosti. Opozarja, da se je utesnjujoča razlaga, ki izhaja iz odločbe Ustavnega sodišča, v sodni praksi uporabljala do leta 2005, nato pa je prišlo do bistvene spremembe. Tako naj bi sodna praksa do tedaj štela za kazniva le tista dejanja, kjer je v predmetni konoplji količnik kanaboidnih substanc presegal določeno vrednost. Od leta 2005 dalje naj bi sodišča kot kazniva štela vsa dejanja s konopljo, ne glede na njeno sestavo. Zaradi takšne spremembe sodne prakse je bila tudi pobudnica pred Okrožnim sodiščem v Novem mestu spoznana za krivo kaznivega dejanja po 196. členu KZ, ne da bi sodišče pri tem ugotavljalo razmerje posameznih substanc v konoplji, ki je bila predmet kaznivega dejanja. Sprememba sodne prakse naj bi dokazovala premajhno razumljivost izpodbijanih določb in potrebo po ponovni presoji njihove ustavnosti. Širitev razlage izpodbijanih določb je po pobudničinem mnenju v neskladju z načelom zakonitosti kazenskega prava iz 28. člena Ustave.

Pobudnica še opozarja, da drugi odstavek 2. člena ZPPPD določa, da mora Seznam za vsako izmed substanc, ki so nanj uvrščene, vsebovati mednarodno nezaščiteno ime v latinski verziji ali drugo priznano ime ter kemijsko ime, empirično formulo in molekulsko težo. Pod zaporedno številko 32 skupine I Seznama je kot mamilo opredeljena konoplja s kemijskim imenom Cannabis Sativa L., ni pa določeno kemijsko ime, ne empirična formula niti molekulska teža. Zato naj bi Seznam kot priloga Uredbe širil definicijo droge izven zakonskega okvira, kar naj bi pomenilo kršitev 153. člena Ustave.

Pravni interes za izpodbijanje predpisov pobudnica utemeljuje s tem, da je bila pred prvostopenjskim sodiščem spoznana za krivo kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa z mamili z uporabo izpodbijanih predpisov, pri čemer ji je bila izrečena kazen štiri leta zapora.

B.

Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti dâ lahko vsak, če izkaže svoj pravni interes (drugi odstavek 162. člena Ustave in prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku 24. člena ZUstS je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

Pobudnica izpodbija ustavnost 196. člena KZ in 2. člena ZPPPD. Glede predlagane presoje ustavnosti navedenih predpisov Ustavno sodišče opozarja, da je z zgoraj navedeno odločbo št. U-I-335/02 že presodilo, da 196. člen KZ in drugi odstavek 2. člena ZPPPD nista v neskladju z Ustavo. Pobudničino zatrjevanje, da se je pozneje sodna praksa spremenila, da sodišča izpodbijanih določb ne razlagajo več utesnjujoče in da je bila zato tudi sama pred prvostopenjskim sodiščem spoznana za krivo kaznivega dejanja po prvem odstavku 196. člena KZ, pomeni, da zatrjuje neskladnost uporabe norme v konkretnem kazenskem postopku z načelom zakonitosti kazenskega prava iz 28. člena Ustave. Takšne kršitve pobudnica ne more uveljavljati v okviru postopka za oceno ustavnosti predpisa, temveč z ustavno pritožbo, ki jo lahko vloži ob izpolnjevanju pogojev iz členov 50 – 53 ZUstS. Že zato njen pravni interes za presojo ustavnosti 196. člena KZ in drugega odstavka 2. člena ZPPPD ni podan. Kolikor pobudnica predlaga presojo celotnega 2. člena ZPPPD, torej tudi določb prvega, tretjega in četrtega odstavka navedenega člena, je treba ugotoviti, da pobudnica ne zatrjuje, da bi navedene določbe posegale v njene pravice, pravne interese oziroma v njen pravni položaj, zato njen pravni interes za presojo ustavnosti teh določb prav tako ni izkazan.

Pobudnica predlaga oceno skladnosti zaporedne številke 32 skupine I Seznama z drugim odstavkom 2. člena ZPPPD. Pri tem pravni interes zatrjuje z dejstvom, da se zoper njo vodi kazenski postopek zaradi prepovedane proizvodnje in prometa z mamilom, ki je kot takšno opredeljeno prav z izpodbijanim predpisom. Ustavno sodišče je sprejelo več sklepov (glej npr. sklep št. U-I-330/05, U-I-331/05 in U-I-337/05 z dne 18. 10. 2007, Uradni list, št. 101/07), iz katerih izhaja, da pobudnik, zoper katerega je domnevno uporabljen predpis, katerega presojo predlaga, izkazuje pravni interes za presojo tega predpisa šele po izčrpanju pravnih sredstev v postopkih pred pristojnimi sodišči. Ker iz pobude izhaja, da kazenski postopek zoper pobudnico še ni končan in so ji torej še na voljo pravna sredstva, njen pravni interes za presojo zakonitosti zaporedne številke 32 skupine I Seznama ni podan.

Ker pobudničin pravni interes za presojo ustavnosti in zakonitosti izpodbijanih predpisov ni podan, je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, dr. Franc Grad, mag. Marta Klampfer, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik

Predsednik

dr. Ciril Ribičič

Podpredsednik