Jedro

Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno, izhajajoč iz določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaključilo, da pravna oseba ne sodi v krog upravičencev, ki lahko v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZBPP pridobijo brezplačno pravno pomoč, zato pravna oseba tudi ne more nadomestiti plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Pravna oseba namreč tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov, ki so lahko upravičenci do brezplačne pravne pomoči, zato tudi ne more plačila globe in stroškov postopka nadomestiti z opravo družbenokoristnega dela. Sicer pa je že glede na samo naravo pravne osebe kot subjekta očitno, da pravna oseba družbenokoristnega dela ne more opravljati, saj ga lahko izvaja le fizična oseba, ki na tak način nadomesti plačilo globe, ki je ni zmožna plačati, zaradi storitve lastnega prekrška. Takšen smisel izhaja tudi iz določb Zakona o probaciji (ZPro).

Izrek

I. Pritožba zagovornikov pravne osebe GP R. d.o.o., odvetnikov Odvetniške družbe G.L. o.p. d.o.o., se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pravna oseba GP R. d.o.o. je dolžna plačati sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljutomeru je z izpodbijanim sklepom predlog storilke, pravne osebe GP R. d.o.o. (v nadaljevanju pravna oseba), za nadomestitev plačila globe z opravo družbenokoristnega dela kot nedovoljen zavrglo.

2. Zoper navedeni sklep prvostopenjskega sodišča zagovorniki pravne osebe, odvetniki odvetniške pisarne G.,L., Odvetniška družba o.p., d.o.o. (v nadaljevanju zagovorniki) vlagajo pritožbo. Ne strinjajo se s stališčem prvostopenjskega sodišča, da ker pravna oseba ne more biti upravičenka do brezplačne pravne pomoči, tudi ne more podati predloga na nadomestitev plačila globe z delom v splošno korist. Menijo, da je takšno naziranje pravno zmotno in v nasprotju z zajamčenimi ustavnimi pravicami. Na tak način pravni osebi ni omogočeno enako varstvo pravic v postopku. V kolikor sodišče meni, da je drugače, pritožniki menijo, da je odločitev neustavna, zato naj sodišče sproži ustrezen postopek pred Ustavnim sodiščem Republike Slovenije.

Pravna oseba v konkretnem primeru podaja tudi prošnjo za obročno plačilo globe, v kolikor sodišče ne bo ugodilo pritožbi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Prvi odstavek 19.a člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) določa, da storilec, ki zaradi svojega premoženjskega stanja oziroma zmožnosti za plačilo po kriteriju iz drugega odstavka tega člena ne more plačati globe in stroškov postopka v višini najmanj 300,00 EUR, lahko najpozneje do poteka roka za plačilo globe predlaga, da se plačilo globe in stroškov postopka nadomesti z delom v splošno korist. Drugi odstavek 19.a člena ZP-1 nadalje določa, da sodišče odobri nadomestitev plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist predlagatelju, ki bi bil upravičen do redne brezplačne pravne pomoči po materialnem kriteriju iz zakona, ki ureja brezplačno pravno pomoč.

5. V obravnavani zadevi je pravna oseba predlagala nadomestitev plačila globe z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, ker globe izrečene s plačilnim nalogom prekrškovnega organa Policijske postaje L., z dne 9. 8. 2018, v znesku 15.000,00 EUR ne more plačati.

6. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno, izhajajoč iz določb Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), zaključilo, da pravna oseba ne sodi v krog upravičencev, ki lahko v skladu s prvim odstavkom 10. člena ZBPP pridobijo brezplačno pravno pomoč, zato pravna oseba tudi ne more nadomestiti plačila globe in stroškov postopka z delom v splošno korist. Pravna oseba namreč tudi po mnenju pritožbenega sodišča ne sodi v nobenega od v 10. členu ZBPP določenih subjektov, ki so lahko upravičenci do brezplačne pravne pomoči, zato tudi ne more plačila globe in stroškov postopka nadomestiti z opravo družbenokoristnega dela. Sicer pa je že glede na samo naravo pravne osebe kot subjekta očitno, da pravna oseba družbenokoristnega dela ne more opravljati, saj ga lahko izvaja le fizična oseba, ki na tak način nadomesti plačilo globe, ki je ni zmožna plačati, zaradi storitve lastnega prekrška. Takšen smisel izhaja tudi iz določb Zakona o probaciji (ZPro).

7. Pritožbeno uveljavljanje, da so na tak način pravni osebi kršene ustavne pravice in jim ni zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku, je neutemeljeno. Ustava Republike Slovenije ne zagotavlja enakosti pravic fizičnih in pravnih oseb. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da niso podane okoliščine, ki bi narekovale ustavno pravno presojo obravnavane zadeve.

8. Pravna oseba podredno podaja tudi prošnjo za obročno plačilo globe. V skladu z drugim odstavkom 18. člena ZP-1 lahko storilec po poteku roka za plačilo globe pri organu, pristojnem za prisilno izterjavo, zaprosi za obročno plačilo globe. O prošnji za obročno plačilo globe bo zato, v kolikor bo terjatev odstopljena organu pristojnemu za prisilno izterjavo, odločal ta organ.

9. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo pritožnikov zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi tretjega odstavka 163. člena ZP-1 in izpodbijani sklep prvostopenjskega sodišča potrdilo.

10. Odločitev o naložitvi sodne takse, kot stroška pritožbenega postopka, temelji na določilu prvega odstavka 147. člena ZP-1, znesek sodne takse 20,00 EUR pa je odmerjen na podlagi tar. št. 8407 Taksne tarife v skladu z Zakonom o sodnih taksah.