Jedro

Izjave zapustnikove hčerke, da iz zapuščine po očetu uveljavlja le zakoniti delež na določenih predmetih, sodišče ne sme obravnavati kot odpovedi dedovanju ostalega zapuščinskega premoženja, saj delna odpoved dediščini ni možna.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v tč. I./5 in tč. II./2 izreka razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z navedenim sklepom o dedovanju pod tč. I./1 izreka ugotovilo, da zapuščina po pok. Martinu obsega terjatev po hranilni knjižici SKB banke Ag. Sevnica, 3 lovske puške, samokres in terjatev do RS Sevnica iz naslova vrnitve prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja ter 379 delnic PID Kmečki sklad 3 d.d. Ljubljana. Pod tč. I./5 pa je ugotovilo, da je Marta uveljavljala iz zapuščine le zakoniti delež na orožju, Gabrijela pa se je priglasila k dedovanju na podlagi zakona. Z izrekom pod tč. II./1 sta navedeni dedinji razglašeni kot zakoniti dedinji lovskih pušk in samokresa vsaka do 1/2, pod tč. II./2 pa Gabrijela kot izključna dedinja omenjenih terjatev in delnic. Proti odločitvi pod tč. II./2 izreka, to je, da terjatve in delnice deduje v celoti zapustnikova vdova Gabrijela, se pritožuje zapustnikova hči Marta. Poudarja, da je sodišče sicer pravilno ugotovilo obseg zapuščine pod tč. I./1 izreka, kakor tudi dediče, vendar pa je dediče pod tč. II./2 napačno razglasilo. Do takšne razglasitve je prišlo na podlagi napačnega zaključka, da se je pritožnica z "obvestilom sodišču" z dne 4.10.1999 odpovedala dedovanju na drugem zapustnikovem premoženju, razen na starinskem orožju. Dedovanju premoženja, ki je opredeljeno v tč. II./2, se ni nikoli odpovedala, zato je v tem delu sklep v nasprotju z voljo pritožnice in njenimi navedbami ves čas postopka. Izpodbijani sklep naj se torej spremeni tako, da se za dedinji premoženja pod II./2 razglasita zapustnikova vdova Gabrijela in hčerka Marta do 1/2. Pritožba je utemeljena. Zakon o dedovanju (ZD, Ur. l. SRS št. 15/76 in 23/78) v 1. odst. 136. člena določa, da odpoved dediščini ne more biti delna in ne pogojna. Upoštevanje pritožničine izjave z dne 4.10.1999 (list. št. 56) kot delne odpovedi dedovanju s posledično odločitvijo pod tč. II./2 sklepa, je torej v nasprotju z navedenim predpisom. Sklep je bilo zato treba v izpodbijanem delu (vključno z ugotovitvijo pod tč. I./5, ki se nanaša na omenjeno sporno izjavo) razveljaviti in zadevo v takem obsegu vrniti v novo odločanje (čl. 365, tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 163 ZD).