Jedro

Nova dejstva oziroma novi dokazi pa se lahko samo tedaj uporabijo za obnovo, če so ta dejstva obstajala oziroma če so ti dokazi že obstajali takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, to je na pritožbeni obravnavi, če je bila razpisana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se zavrne predlog tožene stranke za obnovo postopka z dne 25.4.2008 ter da se obnova ne dovoli. Toženi stranki je naložilo, da je dolžna plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 330,48 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa dalje do plačila.

Proti temu sklepu se pritožuje tožena stranka in predlaga, da se razveljavi ter spremeni oziroma vrne v novo odločanje. Ne more se strinjati z obrazložitvijo sodišča, da je imela zadnjo možnost za navajanje novih dejstev in dokazov v pritožbenem postopku, ki se je zaključil dne 19.6.2007, s potekom 15-dnevnega pritožbenega roka. Za novo dejstvo je izvedela šele 3.9.2007. Postopek je bil pravnomočno končan z odločbo sodišča druge stopnje 27.2.2008. Torej je izvedela za novo dejstvo in nov dokaz v času, ko je še tekel prejšnji postopek. Tožena stranka se je kot stranka v neki drugi upravni zadevi zglasila na UE V., kjer je izvedela za nova dejstva in pridobila možnost uporabiti nov dokaz, na podlagi katerega bi bila lahko zanjo izdana ugodnejša odločba, če bi bilo to dejstvo oziroma dokaz uporabljen v prejšnjem postopku. V konkretnem primeru je za priglasitev izvedbeno gradbeno-obrtniških in instalacijskih del tožnikov (z dne 14.7.1995) toženka izvedela v nekem drugem postopku šele dne 16.4.2008. Priglašena so bila le vzdrževalna dela, za katera se ne potrebuje gradbenega dovoljenja. Za dela, ki sta jih tožnika dejansko in mimo priglasitve opravila, bi morala zaprositi za gradbeno dovoljenje. Iz citirane listine ni bilo mogoče ugotoviti, na katero okno se priglašena dela sploh nanašajo. S tem sta tožeči stranki več kot očitno zavedli upravni organ, da je zmotno mislil, da gre le za zamenjavo v smislu vzdrževanja, ne pa za očitno urbanistično spremembo. V kolikor bi tožena stranka za ta dejstva izvedela že prej, bi se nanje oprla in glede na pomen novega dejstva bi bila zanjo nedvomno izdana ugodnejša odločba.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica je v predlogu in kasnejši dopolnitvi predloga zahtevala obnovo postopka iz dveh razlogov: ker sta pravdni stranki v zadevi opr. št. P 1629/2003 dne 3.9.2007 sklenili sodno poravnavo in ker je toženka na UE V. dne 16.4.2008 izvedela, da naj bi tožnika ob priglasitvi del zamenjave oken navedeni upravni organ zavedla. V obeh primerih se pritožnica sklicuje na obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, ki omogoča stranki obnovo postopka, če izve za nova dejstva ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Pri tem se sme zaradi okoliščin, če izve stranka za nova dejstva ali nove dokaze, dovoliti obnovo postopka samo, če jih stranka brez svoje krivde ni mogla uveljavljati, preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo (2. odstavek 395. člena ZPP). Nova dejstva oziroma novi dokazi pa se lahko samo tedaj uporabijo za obnovo, če so ta dejstva obstajala oziroma če so ti dokazi že obstajali takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, to je na pritožbeni obravnavi, če je bila razpisana. Dejstva, ki so nastala pozneje, niso razlog za obnovo postopka (dr. Jože Juhart, Pravdni postopek, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana 1974). Pritožnica pa kot nov dokaz, ki bi po njenem pomenil izdajo zanjo ugodnejše odločbe, navaja dne 3.9.2007 sklenjeno sodno poravnavo med istima pravdnima strankama v drugi pravdni zadevi. Navedena sodna poravnava je bila sklenjena sicer res pred pravnomočnostjo obravnavane sodbe, vendar še ni obstajala takrat, ko je pritožnica lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze (torej do izteka pritožbenega roka, če so izpolnjeni pogoji iz 1. odstavka 337. člena ZPP). Pritožbeno sodišče zato v celoti soglaša z razlogi sklepa sodišča prve stopnje, da se 3.9.2007 sklenjena sodna poravnava ne more uveljavljati kot razlog za obnovo postopka, ker gre za kasnejši dogodek, ki ni obstajal v času, ko je toženka še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze.

Tudi odločitev o zavrnitvi predloga za obnovo postopka iz drugega razloga je pravilna. Pritožnica se sklicuje na pojasnilo referentke na upravni enoti, ki se tiče postopka priglasitve gradbeno-obrtniških in instalacijskih del na objektu, kot na nov dokaz ter izvaja svoj zaključek, da naj bi tožnika v tem postopku zavedla upravni organ, medtem ko toženka ni imela položaja stranke v upravnem postopku. V zvezi s tem pa so navedbe pritožnice o obstoju novih dejstev nejasne in deloma nerazumljive. Priglasitev izvedbe gradbeno-obrtniških in instalacijskih del na objektu z dne 14.7.1995 je listina v spisu (priloga A39), ki jo je sodišče prve stopnje vpogledalo in v sodbi dokazno ocenilo, zato ne držijo pritožbene trditve, češ da je toženka zanjo izvedela šele dne 16.4.2008. Tožena stranka je v postopku ugovarjala verodostojnosti listine in s tem v zvezi predlagala dokaze ter navajala med ostalim dejstvo, da v upravnem postopku, povezanem s priglasitvijo z dne 14.7.1995, kot soseda ni mogla sodelovati. Sodišče prve stopnje je v sklepu navedene okoliščine pravilno povzelo in zaključilo, da je bila z vsemi dejstvi v zvezi s priglasitvijo del z dne 14.7.1995 toženka v postopku seznanjena in je zanje vedela, zato ne morejo biti razlog za obnovo postopka. Pritožbeno sodišče je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo na podlagi 2. točke 365. člena ZPP.