Jedro

Inšpekcijski organ lahko ukrepa v zvezi s cenami samo, če ima za to pooblastilo v materialnem predpisu oz. če so v tem predpisu določene obveznosti za subjekte, na katere se ta predpis nanaša.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odpravi odločba Republiškega tržnega inšpektorata z dne 13.8.1993.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi medobčinskega inšpektorata občin ..., tržne inšpekcije ... z dne 12.7.1993, s katero je bilo tožniku naloženo, da mora oblikovati drobno prodajno ceno pšeničnega kruha na ravni, ki se je v skladu s predpisi oblikovala in uporabljala na tržišču na dan 1. junija 1993 ter, da je rok izvršitve takoj po prejemu odločbe. Iz obrazložitve izhaja, da je tržni inšpektor dne 29.6.1993, opravil kontrolni pregled v poslovalnici ... in ugotovil, da ta zaračunava višje cene kruha kot so določene z uredbo. Takšno zvišanje cen kruha je v nasprotju z uredbo o določitvi najvišjih cen moke kruha (Ur. l. RS, št. 34/93), ki je začela veljati 26.6.1993 in jo je Vlada Republike Slovenije izdala na podlagi 5. člena zakona o cenah (Ur. l. RS, št. 1/91-I). V izpodbijani odločbi tožena stranka navaja, da je podlaga za izdajo prvostopne odločbe, določba 70. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine Republike Slovenije ter republiških upravnih organih - ZSDUIS (Ur. l. SRS št. 24/79, 12/82, 39/85, 37/87 in 18/88), ki določa, da če inšpektor pri opravljanju inšpekcijskega nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost, da odredi ukrepe, da se nepravilnosti in pomanjkljivosti odpravijo v roku, ki ga določi, v ta namen uvede in vodi upravni postopek, izdaja upravne odločbe in izreka druge ukrepe, ki so potrebni.

Tožnik v tožbi navaja, da za oblikovanje cen na dan 1.6.1993 niso veljali nikakršni predpisi, ki bi določali oblikovanje cen pšeničnim mokam in kruhu in je zato izpodbijana odločba kršila tožnikove pravice. S sporno odločbo je bilo posplošeno ugotovljeno, da je tožnik zaračunal višje cene, kot so določene z uredbo, pri tem pa ni bilo konkretizirano kateri veljavni predpisi za oblikovanje cen, na katere se sklicuje uredba, so bili kršeni. Zato sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi.

Tožena stranka ni odgovorila na tožbene navedbe, poslala pa je upravne spise, ki se nanašajo na zadevo.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je pri presoji zakonitosti izpodbijane odločbe v skladu z določbo 1. odstavka 40. člena zakona o upravnih sporih (ZUS) ocenilo, da je tožba utemeljena in sicer iz razloga, ker je tožena stranka izpodbijano odločbo oprla na določbo 70. člena zakona o sistemu državne uprave, ki pa tržnega inšpektorja ne pooblašča, da stranki naloži vrnitev cen na določeno raven, če pri nadzoru ugotovi, da so cene oblikovane v nasprotju s predpisi o cenah. Po presoji sodišča navedeni zakon na katerega se tožena stranka sklicuje v izpodbijani odločbi, ne vsebuje materialne podlage za odrejanje posameznih vrst inšpekcijskih ukrepov. Pristojnosti tržnega inšpektorja na tem področju ureja le 7. člen zakona o tržni inšpekciji (Ur. l. SRS, št. 27/74), ki inšpektorju v zvezi s kršitvijo predpisov o cenah nalaga, da je dolžan vložiti ovadbo zaradi kaznivega dejanja ali gospodarskega prestopka oziroma, da je dolžan vložiti predlog za uvedbo postopka zaradi prekrška. Posebnih določb o inšpekcijskih ukrepih na področju cen pa tudi ta zakon nima. Zato po presoji sodišča inšpekcijski organ svoje odločitve v zvezi s cenami ne more opreti samo na določbo prej omenjenega 70. člena zakona o sistemu državne uprave, če v materialnem predpisu nima pooblastila za navedene ukrepe na področju cen oziroma, če v njem niso določene obveznosti za subjekte, na katere se ta predpis nanaša. Sodišče je tudi ugotovilo, da upravni organ ni imel zakonske podlage, da je rok izvršljivosti prvostopne odločbe vezal na sprejem odločbe.

Ker sta glede na navedeno tako prvostopna kot tudi drugostopna odločba nezakoniti, je moralo sodišče izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi 2. odst. 42. člena zakona o upravnih sporih (ZUS). ZUP in ZUS je sodišče smiselno uporabilo kot republiška predpisa na podlagi 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).