Jedro

Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom loči med plačilom za delo izvršitelja in povračilom stroškov izvršitelja v zvezi z opravljenim delom (1. člen), pri čemer izvršiteljeve stroške natančno opredeljuje v 10. členu. V 7. alineji Tar. št. 16 Tarife Pravilnika pa določa plačilo v stalnem znesku v vrednosti 20 točk za „obračun stroškov“, torej se ta postavka prizna, kadar izvršitelj obračuna stroške, opredeljene v 10. členu Pravilnika.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijani II. točki izreka sklepa potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni od vročitve sklepa povrniti 48,15 EUR nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka (I. točka izreka). Predlog upnika z dne 21. 3. 2014 za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov pa je zavrnilo v znesku, ki presega znesek iz I. točke izreka sklepa (II. točka izreka).

2. Upnik v pravočasno vloženi pritožbi navaja, da je podal zahtevo za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov na podlagi računa št. 686/2014 z dne 14. 3. 2014 s strani izvršitelja F. S. v znesku 53,53 EUR. Sodišče prve stopnje mu z izpodbijanim sklepom ni priznalo vseh priglašenih stroškov, navedenih v poročilu in delnemu obračunu stroškov, saj mu ni priznalo stroška obračuna upniku v znesku 4,20 EUR, ki je naveden pod postavko št. 16 v poročilu, posledično je priznalo tudi zmanjšan znesek materialnih stroškov za 0,21 EUR, povečano za 22 % DDV. Pritožbo vlaga iz razloga napačne uporabe materialnega prava. Peti odstavek 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) določa, da mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Med te stroške nedvomno sodijo tudi stroški izvršitelja. Kateri so upravičeni stroški izvršitelja, pa določa Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ki daje v Tar. št. 16 podlago za plačilo stroškov v zvezi z obračunom stroškov in sicer v višini 20 točk, kar pomeni, da mora upnik plačati izvršitelju navedeni strošek in je posledično tudi ta strošek nujno potreben za izvedbo izvršbe. Upnik zato predlaga, da višje sodišče ugodi pritožbi in spremeni izpodbijani sklep tako, da mu prizna stroške v višini, kot je predlagal z vlogo z dne 18. 3. 2014. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oba v zvezi s 15. členom ZIZ.

5. Pri odločanju o povrnitvi izvršilnih stroškov prizna sodišče upniku tiste stroške, ki so bili potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). O tem, kateri stroški so potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin v vsakem konkretnem primeru posebej (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Poročilo in delni obračun stroškov in plačil izvršitelja ne izkazujejo avtomatično potrebnosti stroškov, ampak je izvršilni naslov le med upnikom in izvršiteljem, dolžnik pa pri izdaji obračuna nima nobenega vpliva. Sodišče mora zato pred izdajo sklepa o stroških preveriti, ali so stroški obračunani v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS, št. 18/2003 in 35/2013; v nadaljevanju Pravilnik) in ali so za izvršbo tudi v celoti potrebni.

6. Upnik je z vlogo z dne 21. 3. 2014 priglasil nadaljnje izvršilne stroške, to je stroške izvršitelja F. S. na podlagi njegovega računa št. 686/2014 z dne 14. 3. 2014. Odločitev sodišča prve stopnje, ko je po tem, ko je odločilo, da mora dolžnik upniku povrniti 48,15 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (I. točka izreka), v izpodbijani II. točki izreka sklepa predlog upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov v znesku, ki presega 48,15 EUR, zavrnilo, je pravilna. Sodišče prve stopnje je namreč pravilno ocenilo, da stroški za postavko „obračun stroškov“ niso bili potrebni za izvršbo in je za takšno odločitev navedlo pravilne, popolne in razumljive razloge v izpodbijanem sklepu, na katere se višje sodišče sklicuje in jih ni treba ponavljati.

7. Višje sodišče le še dodaja, da loči Pravilnik med plačilom za delo izvršitelja in povračilom stroškov izvršitelja v zvezi z opravljenim delom (1. člen Pravilnika), pri čemer izvršiteljeve stroške natančno opredeljuje v 10. členu. V sedmi alineji Tar. št. 16 Tarife Pravilnika pa določa plačilo v stalnem znesku v vrednosti 20 točk za „obračun stroškov“, torej se ta postavka prizna, kadar izvršitelj obračuna stroške, opredeljene v 10. členu Pravilnika.(1) Ker pa izvršitelj v poročilu in delnem obračunu upniku z dne 14. 3. 2014 (list. št. 36) ni obračunal stroškov, kot so opredeljeni v 10. členu Pravilnika (med te sodijo npr. stroški za vpogled v javne registre, za poštne in bančne storitve, takse in fotokopiranje dokumentacije v njihovi dejanski višini, če so bili potrebni za opravo posameznega izvršilnega dejanja; drugi stroški, ki se v skladu z zakoni in pravilnikom, ki ureja službo izvršitelja, štejejo med izvršilne stroške, npr. provizija pooblaščenega udeleženca trga vrednostnih papirjev, stroški za zahtevo za vpis, spremembo in izbris iz registra zarubljenih premičnin), ampak je obračunal le stroške, ki jih Pravilnik obravnava kot plačilo za delo, ni upravičen do plačila za to postavko, zato tega obračuna stroškov tudi ni mogoče šteti kot stroškov potrebnih za izvršbo. Glede na navedeno je posledično pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje, ko je zaradi zmanjšanja zneska priznanih stroškov (20 točk, torej 0,21 EUR), zavrnilo tudi materialne stroške za ta znesek, povečano za 22 % DDV.

8. Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in je pritožba upnika neutemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka sklepa potrdilo (2. točka 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Prim. sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 699/2006 z dne 11. 10. 2006.