Jedro

O višini sporne sodne takse je bilo pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom. Zoper ta posamični akt ustavna pritožba ali izredno pravno sredstvo in pritožba niso bile vložene. Gre torej za primer za katerega se razveljavljeni zakon uporablja še naprej.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru tožene stranke zoper svoj plačilni nalog I P 1335/2013 s 5. 1. 2022 ugodilo in ga razveljavilo (I.), sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje pa (ob upoštevanju zaključka postopka z umikom) določilo na 4.417 EUR (II.).

2. Zoper odločitev v II. točki izreka sklepa se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje tožena stranka. Meni, da bi moralo sodišče uporabiti odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-46/15-15 s 25. 4. 2018 in sodno takso odmeriti v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ustavno sodišče RS je v zadevi U-I-46/15-15 s 25. 4. 2018 odločilo: _„Prvi odstavek 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena Zakona o sodnih taksah se razveljavi v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR ... Do drugačne zakonske ureditve se odločitev ... izvrši tako, da sodišče odmeri sodno takso v višini, predpisani za vrednost spornega predmeta 500.000 EUR, kadar odmerja sodno takso pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000 EUR na podlagi prvega odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena Zakona o sodnih taksah; če je sodišče že odmerilo sodno takso na podlagi prvega odstavka 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena Zakona o sodnih taksah, pa vrednost spornega predmeta presega 500.000 EUR in je vložen predlog za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse ali ugovor zoper plačilni nalog, o katerem še ni pravnomočno odločeno, sodišče po uradni dolžnosti izda nov plačilni nalog, upoštevajoč način izvršitve iz te točke izreka.“_

5. Takšna odločitev je povzročila, da: (1.) se razveljavljena določba za razmerja, ki nastanejo po začetku učinkovanja razveljavitve, več ne uporablja, (2.) za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve in o njih (še) ni bilo pravnomočno odločeno, se razveljavljeni zakon več ne uporablja, (3.) za razmerja, ki so nastala pred začetkom učinkovanja razveljavitve in je o njih bilo pravnomočno odločeno, se razveljavljeni zakon uporablja še naprej, razen, če je bila zoper posamični akt vložena ustavna pritožba ali izredno pravno sredstvo.1 Vprašanje torej je, za katero od treh opisanih situacij gre pri sporni sodni taksi. Ker razmerje (glede na trenutek vložitve tožbe) ni nastalo po začetku učinkovanja razveljavitve, ne gre za situacijo, opisano v 1. točki. Vprašanje je torej le še, ali je bila sodna taksa za (nasprotno) tožbo že pravnomočno odmerjena ali še ne in ne to, ali je že zapadla v plačilo (s čimer se ukvarjata pritožnica in sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu).

6. O višini sporne sodne takse je bilo, kot izhaja iz podatkov v spisu, pravnomočno odločeno s plačilnim nalogom I P 2207/2015-3 s 15. 10. 2015 v zvezi s sklepom sodišča prve stopnje P 2207/2015-I-8 z 9. 12. 2015.2 Zoper ta posamični akt ustavna pritožba ali izredno pravno sredstvo (in celo pritožba) niso bile vložene. Gre torej za primer, opisan v 3. točki, za katerega se razveljavljeni zakon uporablja še naprej.3

7. Odločitev sodišča prve stopnje o višini sodne takse je torej, upoštevaje pravnomočno odločitev, pravilna, pritožba pa ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, ki jih višje sodišče upošteva po uradni dolžnosti (350. člen ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Odločbi US RS Up-624/11 in Up-252/95, sklep VS RS II Ips 95/2019. 2 Pri novo izdanem plačilnem nalogu pa gre le za znižanje pravnomočno odmerjene takse na podlagi tarifne številke 1112 ZST-1 in ne za njeno odmero. 3 Situacija pa je v bistvenem podobna tisti, v sklepu VSL I Cpg 604/2020 in ne tisti v sklepu VSL II Cp 1953/2018 v zvezi s sklepom VS RS II Ips 95/2019.