Jedro

V konkretnem primeru je ugotovitev obsega skupnega premoženja prve tožnice in pokojnika ter njunih deležev na njem predhodno vprašanje za ugotovitev, kolikšen je obseg tistega dela premoženja, ki spada v zapuščino (torej višina zapustnikovega deleža na premoženju, ki sta ga zakonca na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze). Tu pa se pokaže navzkrižje koristi med tožnicami, saj bi druga in tretja tožnica lahko uveljavljali višji solastninski delež pokojnega očeta na skupnem premoženju pokojnika in prve tožnice.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožencev, da se drugi in tretji tožnici v predmetnem postopku postavi skrbnika za posebni primer.

2. Zoper takšno odločitev se po pooblaščenki pritožujeta toženca. Navajata, da so v tem postopku koristi tožnic med seboj v navzkrižju, saj interes vseh treh tožnic ni v povečanju obsega zapuščine, ki jo bodo dedovale, temveč prva tožnica, kot zakonita zastopnica druge in tretje tožnice, zahteva njeno zmanjšanje. Prispevek prve tožnice k nastanku skupnega premoženja je bil namreč minimalen. Zato je njen tožbeni zahtevek na bistveno zmanjšanje obsega premoženja, ki bi spadalo v zapuščino po pokojnem očetu druge in tretje tožnice, ne le neutemeljen, ampak tudi v navzkrižju s koristjo in interesom mladoletnih tožnic. Čeprav je 90 % vsega skupnega premoženja ustvaril pokojni oče mladoletnih tožnic, zahteva prva tožnica s svojimi tožbenimi zahtevki izločitev najmanj polovice ustvarjenega skupnega premoženja iz zapuščine po pokojnem očetu mladoletnih tožnic, kar pomeni, da želi prva tožnica obema mladoletnima tožnicama zagotoviti v zapuščinskem postopku po njunem pokojnem očetu bistveno manjši obseg premoženja, kot pa jima ga želita zagotoviti toženca. Glede obsega zapuščine po pokojnem očetu mladoletnih tožnic torej brez dvoma obstaja navzkrižje koristi in interesov, zaradi česar zastopanje mladoletnih tožnic ne more izvajati njuna mati, ampak jima je treba za zavarovanje njunih koristi in interesov zagotoviti zastopanje po skrbniku za posebni primer.

3. Tožnice so po pooblaščencu odgovorile na pritožbo in predlagajo njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V zapuščinskem postopku po pokojnem B. Č., ki je bil mož prve tožnice, oče druge in tretje tožnice ter sin tožencev, je druga tožnica zastopana po skrbniku za posebni primer B. P., tretji tožnici pa je bil postavljen skrbnik za poseben primer M. P. Zapuščinsko sodišče je s sklepom D 280/2015 z dne 10. 2. 2016 zapuščinsko obravnavo prekinilo in zakonite dediče M. Č., mladoletno T. Č. in mladoletno L. Č. napotilo, da zoper toženca v tem postopku vložijo tožbo na ugotovitev, da sodijo v zapuščino nepremičnini parc. št. 53/4 in 33/2, obe k. o. X, ter znesek 7.000,00 EUR.

6. S primarnim tožbenim zahtevkom so v tem postopku tožnice od tožencev zahtevale izstavitev zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere se bo na nepremičnini parc. št. 53/4 in 33/2, obe k.o. X, vknjižila lastninska pravica do 1/2 v korist in na ime prve tožnice in do 1/2 v korist in na ime pokojnega B. Č. S podrednim tožbenim zahtevkom pa so tožnice zahtevale ugotovitev, da skupno premoženje zapustnika B. Č. in prve tožnice predstavlja denarna terjatev v znesku 180.000,00 EUR; da znaša zapustnikov delež na tej terjatvi do 1/2 in delež prve tožnice do 1/2; da v zapuščino po pokojniku spada denarna terjatev v višini 90.000,00 EUR in denarna terjatev v višini 7.000,00 EUR ter da sta toženca dolžna dedičem pokojnika nerazdelno plačati znesek 90.000,00 EUR ter prvi tožnici prav tako znesek 90.000,00 EUR.

7. Na podlagi 213. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih1 se mladoletniku, nad katerim izvršujejo starši roditeljske pravice, v primeru spora med njim in starši, za sklenitev posameznih pravnih opravil med njimi, ter v drugih primerih, če so njihove koristi v navzkrižju, postavi poseben skrbnik.

8. V pravdnih in nepravdnih postopkih praviloma starši kot zakoniti zastopniki otroka v imenu otroka uveljavljajo njegove premoženjske pravice ali interese. Kolizijskega skrbnika se otroku torej postavi takrat, ko gre za kolizijo interesa med otrokom in njegovim zakonitim zastopnikom.

9. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je zahtevek za povečanje zapuščinske mase, ki je naperjen proti tistemu, ki je formalni lastnik premoženja, načeloma v korist vseh dedičev. Vsak dedič zase je legitimiran za takšen zahtevek. Druga in tretja tožnica izvajata svoje upravičenje zoper toženca iz upravičenja pokojnega očeta.

10. V konkretnem primeru je ugotovitev obsega skupnega premoženja prve tožnice in pokojnika ter njunih deležev na njem predhodno vprašanje za ugotovitev, kolikšen je obseg tistega dela premoženja, ki spada v zapuščino (torej višina zapustnikovega deleža na premoženju, ki sta ga zakonca na podlagi drugega odstavka 51. člena ZZZDR pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze). Tu pa se pokaže navzkrižje koristi med tožnicami, saj bi druga in tretja tožnica lahko uveljavljali višji solastninski delež pokojnega očeta na skupnem premoženju pokojnika in prve tožnice.

11. Poleg tega navedeni spor izvira iz zapuščinskega postopka, v katerem sta bila tako drugi kot tretji tožnici postavljena skrbnika za posebni primer.

12. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

13. Ob tej priliki pritožbeno sodišče še opozarja, da mora biti začasni zastopnik oziroma skrbnik popolnoma nepristranski ter delovati izključno v interesu osebe, ki jo zastopa, zato postavitev osebe, ki je v postopku predlagana za pričo glede ugotavljanja dejstev o obsegu skupnega premoženja in deležih na njem, ni primerna.

1 V nadaljevanju ZZZDR.