Jedro

Pravna domneva o nelojalnosti pripadnikov nemške narodnosti ni neizpodbojna pravna domneva. Posamezniku je dana možnost, da dokazuje nasprotno. Dokazno breme je na stranki, ki izpodbija pravno domnevo. V primeru, da ostane dvom o lojalnosti, mora upravni organ za podlago svoje odločitve vzeti domnevo nelojalnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba Upravnega sodišča Republike Slovenije, Oddelka v Mariboru, št. U 171/97-9 z dne 6.4.1999.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo, s katero je tožnica izpodbijala odločbo tožene stranke z dne 18.12.1996. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino pritožbo zoper odločbo Oddelka za notranje zadeve občine M. z dne 24.5.1996, s katero je ugotovil, da se A.M.A.R., roj. 29.12.1890, po predpisih o državljanstvu, ki so na območju Republike Slovenije veljali do uveljavitve Zakona o državljanstvu Republike Slovenije, ni štela za jugoslovansko državljanko.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo vse tožbene ugovore in presodilo, da je tožena stranka utemeljeno ugotovila, da se tožničina stara mati A.M.A.R. od 28.8.1945 ni štela za jugoslovansko državljanko. Po mnenju sodišča prve stopnje je tožena stranka ravnala v skladu z zakonom, ko je v obravnavani zadevi ugotavljala izpolnjevanje dveh pogojev po določbi 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ (Uradni list FLRJ, št. 54/46, 104/47, 88/48, 105/48, v nadaljevanju ZDrž), to je nemško narodnost pokojne R. in njeno prebivanje v tujini, medtem ko nelojalnega ravnanja ni posebej ugotavljala. Tožena stranka je nemško narodnost A.M.A.R. štela kot dokazano tudi na podlagi potrdila Muzeja narodne osvoboditve M., v katerem je navedeno, da je iz seznama članov Š. n. kulturne zveze za leto 1939 razvidno, da je A.M.A.R. bila članica Kulturbunda. Tretjega pogoja, nelojalnega ravnanja, upravni organ, glede na določbo 3. odstavka 63. člena Zakona o denacionalizaciji (ZDen), ni ugotavljal. Sodišče prve stopnje pa tudi ugotavlja, da bi takšno domnevo stranka lahko izpodbijala, o čemer pa bi morala predložiti ustrezne dokaze.

Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz določbe 1. odstavka 72. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 67/97, v nadaljevanju ZUS) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. Glede retroaktivne uporabe določbe 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ ponavlja svoje tožbene navedbe in navedbe, dane v upravnem postopku. Meni, da je bila retroaktivna veljavnost zakona uveljavljena v letu 1948, že tedaj vprašljiva. Absolutno pa ne bi smela biti uporabljena v letih po osamosvojitvi Slovenije. Meni, da gre za inkorporacijo pravnega tujka v zakonodajo in pravno neprimerno prakso. To ni združljivo s postulati civilizacijskega prava niti v teoriji, še manj pa v praksi. Nasprotuje nadalje dokazom, da je bila A.M.A.R. članica Kulturbunda in da je zaradi tega že dokazano, da je bila nemške narodnosti. Ti dokazi so se večkrat zbirali na nenavaden način. Graja tudi določbo 3. odstavka 63. člena ZDen o pravni domnevi nelojalnosti pripadnikov nemškega naroda. Ta določba pa je tudi v nasprotju z določbo 9. člena ZDen. Ti določbi sta si v nasprotju in v tem obsegu določb ZDen ni mogoče prepričljivo in zakonito izvajati. Zato se je, po njenem mnenju, v upravni praksi, ki jo nekritično povzema tudi sodišče, rodil pravni spaček fikcija - domneva. To pomeni, da so vse osebe nemške narodnosti, ki so bile v glavnem s silo državnih organov pred 4.12.1948 izgnane v tujino, bile nelojalne do narodov in države FLRJ. Tožeča stranka meni, da to pravno ni dopustno.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je po presoji pritožbenega sodišča pravilno odločilo, ko je pritrdilo toženi stranki, da se A.M.A.R. ni štela dne 28.8.1945 za državljanko takratne Jugoslavije. Z razlogi sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi se pritožbeno sodišče strinja.

Na podlagi določbe 2. odstavka 35. člena Zakona o državljanstvu FLRJ A.M.A.R. ni bila vpisana v evidenco o državljanih FLRJ in je zato upravni organ ugotavljal državljanstvo na podlagi 3. odstavka 63. člena ZDen. Določba 3. odstavka 63. člena ZDen pa, tudi po presoji pritožbenega sodišča, določa zakonsko domnevo, po kateri je ob izpolnjevanju ostalih dveh pogojev (da je oseba nemške narodnosti in je vsaj ob uveljavitvi novele zakona 4.12.1948 živela v tujini), podan tudi razlog nelojalnega ravnanja zoper interese narodov in države FLRJ. Zatrjevana nedopustna in neustavna retroaktivna uporaba navedenih predpisov je bila predmet presoje tudi Ustavnega sodišča RS, ki je presodilo, da določbe 1. in 2. odstavka 9. člena ter 3. odstavka 63. člena ZDen niso v neskladju z Ustavo RS (U-I-23/93, Uradni list RS, št. 23/97).

Zakonska domneva o nelojalnem ravnanju za posamezne pripadnike nemškega naroda, z državljanstvom nekdanje Kraljevine Jugoslavije, pa ni neizpodbojna pravna domneva. Posamezniku je dana možnost, da z vsemi dokaznimi sredstvi, ki obstojijo, dokazuje nasprotno. Dokazno breme je seveda na stranki, ki izpodbija pravno domnevo. Tožnica, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, domneve o nelojalnosti ni odpravila. Tožnica bi bila uspešna, če bi ponudila navedbe in dokaze o ravnanjih, ki bi izpričevali lojalnost A.M.A.R. do države FLRJ in slovenskega naroda oziroma če bi dokazala obstoj okoliščin, ki bi prepričljivo nasprotovale domnevi o nelojalnosti. V primeru, ko pa je ostal dvom o lojalnosti, je moral pristojni upravni organ za podlago svoje odločitve vzeti domnevo nelojalnosti.

Dejansko stanje o nemški narodnosti pokojne A.M.A.R. je bilo ugotovljeno na podlagi arhivskega gradiva, zbranega pri Muzeju narodne osvoboditve M. Ker se lahko dejstva in okoliščine dokazujejo tudi z listinami, ki so arhivsko gradivo, je bilo tudi po mnenju pritožbenega sodišča pravilno ugotovljeno, da je bila pokojna A.M.A.R. nemške narodnosti. Tožnica tem podatkom sicer oporeka veljavnost, vendar ne dokazuje nasprotnega, da ni bila nemškega rodu. Ne dokazuje pa tudi, da ob uveljavitvi novele zakona o državljanstvu FLRJ dne 4.12.1948 ni živela v tujini.

Zaradi navedenega je bilo potrebno na podlagi določbe 73. člene ZUS pritožbo kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.