Jedro

Metode in kriteriji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ZVEtL-1 določa v 43. členu, kriteriji v prvem odstavku pa so določeni enakovredno in primeroma, upoštevajoč ob tem konkretne okoliščine primera.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani III. točki izreka potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagateljica in nasprotni udeleženci sami krijejo svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v I. točki izreka sklenilo, da se predmetni nepravdni postopek nadaljuje z novima nasprotnima udeleženkama: A. A. in B. B., ki prevzameta postopek v stanju, v kakršnem je ob njunem vstopu. V II. točki izreka je ugotovilo, da na stavbi z naslovom ..., ID ...-1357, obstoji etažna lastnina. Pod točko III/1 izreka je ugotovilo, da so splošni skupni deli stavbe ..., ID ...-1357: - nepremičnina katastrska občina ... parcela 2422/3, - del stavbe št. ..., ID znak ...-1357-18, - del stavbe št. ..., ID znak ...-1357-23, - del stavbe št. ..., ID znak ...-1357-24 in - del stavbe št. ..., ID znak ...-1357-25, v točki III/2 pa je zavrnilo predlog Mestne občine Celje (MOC), da se del nepremičnine katastrska občina ... parcele 2422/3 ne ugotovi kot pripadajoče zemljišče stavbe ID znak ...-1357. V točki IV/1 je ugotovilo in opredelilo posamezne dele stavbe na naslovu ... ID ...-1357, v točki IV/2 je ugotovilo, idealne deleže solastnine na splošnih skupnih delih stavbe, ki pripadajo vsakokratnim lastnikom posameznih delov stavbe. V točki IV/3 je pri vsakem posameznem delu stavbe na naslovu ..., ID ...-1357 ugotovilo lastnike. V točki V je sklenilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške v postopku, tudi stroške v zvezi s pritožbo.

2.Zoper sklep se 17. nasprotna udeleženka – Mestna občina Celje (v nadaljevanju pritožnica) po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Pritožbo vlaga zoper prvo alinejo točke III/1 in točko III/2 izreka sklepa sodišča prve stopnje. Povzema izpodbijano odločitev sodišča prve stopnje in navaja, da je napačna, nezakonita in sicer kot posledica napačno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in neizvedbe predlaganih dokazov, posledično pa tudi zaradi napačne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve pravil postopka. Navaja, da je od uvodnih ugotovitev sodišča prve stopnje res le to, da je pritožnica v odgovoru na predlog v zvezi s pripadajočim zemljiščem stavbe ... nasprotovala predlogu ter predlagala, da se predlog predlagateljice v delu, kjer je predlagala, da se kot pripadajoče zemljišče določi tudi nepremičnina k. o. ... parcela 2422/2 kot neutemeljen zavrne, saj le-ta predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, to je del kategorizirane javne poti št. ..., kot to izhaja iz 8. člena Odloka o kategorizaciji občinskih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Celje (Ur. list RS, št. 51/2015). Javna pot ..., katerega del se sedaj nahaja tudi na parceli 2422/3, v času vložitve predloga v tem postopku pa se je del te javne poti nahajal na parceli 2422/2, katere površina je znašala 126 m2, je bil del javne poti št. ... z nazivom ... že tudi po pred tem veljavnem Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Celje (Ur. list RS, št. 19/2010), kot tudi še pred tem veljavnimi tovrstnimi odloki Mestne občine Celje. Pritožnica je tekom tega postopka ugotovila, da je GURS med tem postopkom na predlog upravnika stavbe ... C. d.o.o. parcelo 2422/2 k.o. ..., ki je v naravi del javne poti, združil s parcelo 2422/1, ki pa je pripadajoče zemljišče stavbi ..., to je v parcelo št. 2422/3. Zato je pritožnica v tem postopku zahtevala, da sodišče za potrebe pravilne ugotovitve obsega pripadajočega zemljišča izvedencu geodetske stroke naloži tudi ponovno parcelacijo 2422/3 in sicer takšno, da bo od nje v samostojno parcelo odmerjen tisti del, ki je bil pred tem kot del gospodarske javne infrastrukture že odmerjen v parcelo 2422/2 k.o. ... s površino 126 m2. Sodišče prve stopnje je ta predlog ignoriralo, kar ima za posledico, da je napačno odločilo, da celotna parcela 2422/3 predstavlja pripadajoče zemljišče stavbi ... . Zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja je tudi napačno odločilo, da je Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe – evidentiranja zemljišča pod stavbo ...-1357, ki ga je dne 18. 12. 2020 izdelal sodni izvedenec za geodezijo, s katerim je bilo napačno ugotovljeno, da je celotna parcela 2422/3 k. o. ... povezana s stavbo ..., primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskih vpisov. Zoper takšno odločitev sodišča prve stopnje se je pritožila, njeno pritožbo pa je Višje sodišče v Celju s sklepom z dne 25. 3. 2022, opr. št. I Cp 47/2022, zavrnilo. Pritožnica je upravičeno pričakovala, da bo sodišče prve stopnje pri nadaljnjem odločanju izvedlo dokaze, ki jih je predlagala, ter izvedencu geodetske ali urbanistične stroke naložilo, da ugotovi kolikšen del javne poti ... poteka tudi po delu nepremičnine k.o. ... parcela 2422/3, seveda, če bi bilo sploh to potrebno. Sodišče prve stopnje bi namreč lahko in moralo dejansko stanje glede poteka javne poti ... ugotoviti že na podlagi vpogleda v javno dostopne podatke in v po pritožnici predloženih listinah oziroma na podlagi citiranih predpisov (odloki o kategorizaciji, prostorski akti). Sodišče pa teh dokazov ni izvedlo in s tem tudi ni upoštevalo napotkov pritožbenega sodišča, zato predstavlja izpodbijano odločitev za pritožnico popolno presenečenje.

V okviru ugotavljanja obsega pripadajočega zemljišča v smislu določb 43. člen ZVEtL-1, bi sodišče moralo vpogledati v javni kataster nepremičnin, kjer bi ugotovilo, da 17,80 % nepremičnine k.o. ... parcela 2422/3, katere celotna površina znaša 714 m2, po dejanski rabi predstavlja javno občinsko cestno infrastrukturo, kot to izhaja tudi iz k tej pritožbi priloženega izpisa iz javnega katastra nepremičnin za obravnavano parcelo, iz vpogleda vanj pa bi lahko ugotovilo, da površina parcele 2422/2 k.o. ..., ki je v letu 2017 nastala ob parcelaciji dotedanje parcele 2422, znašala 126 m2, torej toliko oziroma tisti del parcele 2422/3 k.o. ..., ki po dejanski rabi predstavlja javno občinsko cestno infrastrukturo (17,80 % od površine 714 m2 je namreč 127 m2). Sodišče je vse navedbe in dokaze pritožnice ignoriralo in s tem tudi zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, zato pa je tudi napačno oziroma nepopolno ugotovilo dejansko stanje, da naj bi celotna parcela 2422/3 k.o. ... predstavljala pripadajoče zemljišče stavbi ... . Napačno je dokazno ocenilo predložene listinske dokaze. Napačen je zaključek, da je pritožnica potek domnevne javne poti prikazala zgolj z ročno zarisano zeleno linijo in da je dolžino te poti prikazala na drugi priloženi grafiki prav tako zgolj z roko zarisano črto v rdeči barvi, saj pri javni poti ... ne gre za nikakršno domnevno javno pot, ampak za dejansko obstoječo in z odlokom kategorizirano javno pot. V javnem katastru nepremičnin pa so vse poti označene zgolj z linijami (ne ploskovno), ki potekajo po osi (sredini) obstoječih cest in poti, dokazuje tako izpis iz javnega vpogleda katastra nepremičnin z dne 17. 10. 2019, kot tudi iz izpisa, ki ga pritožnica vlaga skupaj s predmetno pritožbo. Glede na navedeno se sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicuje na to, da je bila parcela 2422 nespremenjena v svojem obsegu vse do leta 2018. Ta parcela je namreč nastala pred več kot 100 leti, to je v času, ko ureditev mesta še zdaleč ni bila takšna, kot je v zadnjih desetletjih. Ker pa je že bil pred časom na obravnavanem območju zgrajen tudi ..., ki je javna prometna površina, pa je bil del te parcele, ki je v naravi že desetletja del javne poti ..., v letu 2017 odmerjen v parcelo 2422/2 k.o. ... . To parcelacijo je naročil upravnik stavbe ..., to je etažni lastniki stavbe, neresno in neutemeljeno in tudi z ničemer izkazano je zatrjevanje nekaterih etažnih lastnikov, da je bila v letu 2017 opravljena parcelacija posledica zmotnega in nepopolnega razumevanja glede obnove ..., čemur je sodišče prve stopnje povsem nekritično sledilo. Pri svoji odločitvi se sodišče prve stopnje tudi neutemeljeno sklicuje na to, da iz geodetske mapne kopije iz leta 2000 (priloga B 59 in B 61) izhaja, da je stavba na parceli 2422 povezana z dvoriščem pred stavbo in travnikom, oboje na parceli 2422. Napačen je tudi zaključek, da je bila parcela 2422 oziroma sedaj 2422/3 vseskozi povezana s samo stavbo in v redni rabi vsakokratnih lastnikov in uporabnikov stavbe in da je bila ves čas potrebna za redno rabo stavbe in njenih uporabnikov. Ni sporno, da je pretežni del parcele 2422 oziroma 2423/3 predstavljal in predstavlja dostop do stavbe in glavnega vhoda v stavbo, za parkiranje vozil, za dostop do stavbe za potrebe njenega vzdrževanja, vendar pa to ne velja za tisti del parcele, ki je bil v letu 2017 odmerjen v parcelo št. 2422/2 in ki v naravi predstavlja del javne poti ... . Da je temu tako, dokazujeta tudi dve fotografiji, ki so jih predložili etažni lastniki, sodišče pa jih je zgrešeno dokazno ocenilo. Fotografiji dokazujeta namreč, da na tistem delu parcele 2422/3, ki je v naravi del trase javne poti, ni nobenih parkiranih avtomobilov, tudi ni prostorov za smetnjake, prostorov za igro in počitek, zelenice, zemljišča pred atrijem, kar se skladno z 2. točko prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 upošteva pri odločanju o obsegu pripadajočega zemljišča. Sporni del parcele 2422/3 vsekakor služi tudi etažnim lastnikom stavbe ..., vendar slednjim zgolj za dovoz oziroma dostop do njihovega dvorišča, kar pa enako velja tudi za etažne lastnike sosednjih stavb, občane in za obiskovalce ... . Sporni del parcele 2422/3 je že desetletja v javni rabi, zato je odločitev sodišča, da je celotna parcela 2422/3 k.o. ... pripadajoče zemljišče stavbi, v očitnem nasprotju z določbo 43. člena ZVEtL-1, zlasti s 3. točko prvega odstavka navedenega člena. Sodišče se neutemeljeno sklicuje tudi na 42. in 44. člen ZVEtL-1 in ob tem prezre dejstvo, da je bila pritožnica še v času začetka tega postopka lastnik nepremičnine ... parcela 2422 v deležu 88/216, pred tem pa še v znatno večjem deležu. Napačen in pravno nevzdržen je zaključek sodišča, da dejstvo, da del parcele 2422 oziroma 2422/3, na katerem se nahaja del trase javne poti ..., ne predstavlja zadostne in potrebne podlage za ugotovitev, da predhodno podrobneje opisan del te parcele v izmeri 126 m2 oziroma 127 m2 ne predstavlja pripadajočega zemljišča stavbe ... . Razlogi za takšno odločitev so še bolj nerazumljivi in nesprejemljivi tudi zato, ker je sodišče posebej izpostavilo, da mu je lokacija in dejansko stanje v naravi poznano. Nerazumljivo in napačno je navajanje sodišča o priložnostnem peš in motornem dostopu po parceli 2422/3 do ... v nadaljevanju. Dostopanje (peš in z motornimi vozili) do stavb ob javni poti ... je možno in dejansko tudi poteka izključno po javni poti ..., s tem, da pa del te javne poti poteka tudi po parceli 2422/3. Napačen in neutemeljen je zaključek, da je tako peš kot motorni dostop do ... možen tudi po drugi javni cesti. Nesprejemljiv je zaključek, da redna raba spornega dela zemljišča, to je dela javne poti ..., ne izključuje možnosti, da spornega zemljišča priložnostno ne bi smeli uporabljati tudi drugi. Nesprejemljivo bi bilo, da bi bila uporaba javne poti ... odvisna od volje etažnih lastnikov stavbe ... . Javna pot, kar ... vsekakor je, saj je to razvidno iz vseh javnih evidenc, tudi iz javnega katastra nepremičnin, mora vsekakor biti dostopna za uporabo vsakogar in ob vsakem času. Ta del parcele že dolgo predstavlja javno površino - del javne poti, ki jo je pritožnica tudi uredila in skrbi za njeno vzdrževanje. Zato je zmoten in nesprejemljiv zaključek sodišča, da javni interes, ki ga zatrjuje občina, ne presega solastninske pravice, ki jo imajo na tem zemljišču vsakokratni lastniki stavbe ID ...-1357. Pritožnica tudi ne sprejema razlogov, da ima občina za dosego javne koristi po pogojih ZureP-3 možnost lastninsko pravico na nepremičnini proti odškodnini ali nadomestilu v naravi odvzeti ali omejiti s pravico uporabe za določen čas ter tudi obremeniti z začasno ali trajno služnostjo, saj je javna korist namreč že izkazana in sicer s tem, da na spornem zemljišču že desetletja poteka del trase javne poti in je nesprejemljivo, da sodišče z napačnimi odločitvami producira nove sodne spore in postopke. Odločitev sodišča, da je celotna nepremičnina parc. št. 2422/3 k.o. ... pripadajoče zemljišče stavbi ..., je napačna, nezakonita in za pritožnico zaradi varovanja javnega interesa povsem nesprejemljiva. Zato predlaga ugoditev pritožbi, razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek.

3.V skupnem odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženci (1., 2., 4., 5., 6., 7., 8., 9. 10., 11., 12., 13., 14., 15., 16., 20. in prvi udeleženec), zastopani po skupnem pooblaščencu, obrazloženo nasprotujejo pritožbenim navedbam 17. nasprotne udeleženke kot neutemeljenim in se zavzemajo za zavrnitev pritožbe ter zahtevajo tudi povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo. V odgovoru na pritožbo 3. nasprotni udeleženec po pooblaščencu prav tako obrazloženo nasprotuje pritožbenim navedbam in se zavzema za zavrnitev pritožbe ter zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo. Tudi predlagateljica se v vloženem odgovoru na pritožbo po pooblaščenki obrazloženo zavzema za zavrnitev pritožbe ter zahteva tudi povrnitev priglašenih stroškov odgovora na pritožbo.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Sodišče druge stopnje je sklep sodišča prve stopnje skladno z določbo prvega in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) ter 3. členom Zakona o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (ZVEtL-1) preizkusilo v delu, ki se s pritožbo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri tem pa po uradni dolžnosti tudi glede kršitev določb postopka, opredeljenih v drugem odstavku 350. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava.

6.Zoper sklep se pritožuje 17. nasprotna udeleženka Mestna občina Celje (pritožnica) in sklep izpodbija v točki III izreka in sicer v prvi alineji točke 1 in v 2. točki. Le v tem delu je sklep predmet pritožbenega preizkusa.

7.Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je splošni skupni del stavbe ... ID ...-1357 (tudi) nepremičnina katastrska občina ... parcela 2422/3 ter zavrnilo predlog pritožnice, da se del nepremičnine katastrske občine ... parcele 2422/3 ne ugotovi kot pripadajoče zemljišče stavbe ID znak ...-1357. Zaključilo je, da navedena parcela (2422/3) predstavlja pripadajoče zemljišče stavbe in je kot tako splošni skupni del stavbe (...), na katerem imajo solastninsko pravico vsakokratni etažni lastniki te stavbe.

8.Poleg navedenih določb Stanovanjskega zakona – SZ-1 (tretji odstavek 3. člena, prvi odstavek 5. člena ter 18. in 19. člen) je kot materialnopravno podlago (za izpodbijani del odločitve) opredelilo in uporabilo določbe prvega in tretjega odstavka 23. člena ZVEtL-1 ter tudi določbe 42., 43. in 44. člena ZVEtL-1. V prvem odstavku 23. člena ZVEtL -1 je določena domneva, da se šteje, da je pripadajoče zemljišče stavbe zemljiška parcela, na kateri stavba stoji, če na zemljiški parceli stoji več stavb, pa ne gre le za objekte zunanje ureditve, ali če je med udeleženci postopka spor o obsegu pripadajočega zemljišča, pa zemljišče, na katerem stavba stoji (zemljišče pod stavbo). V tretjem odstavku 23. člena je določena domneva, da je pripadajoče zemljišče skupni del stavbe, ki je v solastnini njenih vsakokratnih lastnikov. ZVEtL-1 v prvem odstavku 42. člena kot pripadajoče zemljišče opredeljuje tisto zemljišče, ki je bilo neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe in je postalo last lastnika stavbe na podlagi predpisov, veljavnih pred 1. januarjem 2003, kot so zlasti predpisi o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini ali predpisi, ki so urejali pravila o posledicah gradnje na tujem svetu, pravila etažne lastnine in pravila o vezanosti pravic na zemljišču na pravice na stavbi. Metode in kriteriji za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča ZVEtL-1 določa v 43. členu, kriteriji v prvem odstavku pa so določeni enakovredno in primeroma, upoštevajoč ob tem konkretne okoliščine primera. V prvem odstavku 44. člena je določena domneva, da se, če ni dokazano drugače, šteje, da je zemljišče, ki ga sodišče ugotovi po določbah prejšnjega (43. člena), last lastnika stavbe, v drugem odstavku pa je določena domneva, da če ni dokazano drugače, se šteje, da je s prehodom lastninske pravice na stavbi na pridobitelja prešla tudi lastninska pravica na pripadajočem zemljišču take stavbe.

9.Sodišče prve stopnje je pravilno in skladno s spisovnimi podatki pojasnilo, da je tekom postopka s sklepom 14. 7. 2021 na podlagi šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1 sklenilo, da Elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru na podlagi sodne odločbe – evidentiranje zemljišča pod stavbo ...-1357 z dne 18. 12. 2020 in Elaborat za evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi sodne odločbe – 1. vpis stavbe z dne 9. 3. 2021, izdelana po v postopku določenem sodnem izvedencu za geodezijo, predstavljata primerno strokovno podlago za izvedbo katastrskih vpisov. Pravilno je povzelo tudi, da je bila pritožba pritožnice zoper ta sklep zavrnjena in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrjen.

10.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje v nadaljevanju ignoriralo zahtevo pritožnice po (ponovni) odmeri dela parcele 2422/3 (pred ponovno združitvijo in ob vložitvi predmetnega predloga parcela 2422/2), za katero je pritožnica v predmetnem postopku zatrjevala, da predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, to je del kategorizirane javne poti ... in ne pripadajočega zemljišča oziroma splošnega skupnega dela stavbe ... . Predlagateljica in ostali nasprotni udeleženci ter tudi prvi udeleženec so njenim navedbam obrazloženo nasprotovali.

11.V izpodbijanem sklepu se sodišče je v 25. točki obrazložitve vsebinsko opredelilo do nasprotujočih si navedb udeležencev postopka o tem in na podlagi listinskih dokazov navedlo razloge za zaključek v 26. točki obrazložitve, da (celotna) parcela 2422/3 predstavlja pripadajoče zemljišče stavbe in je kot tako splošni skupni del stavbe (...), na katerem imajo solastninsko pravico vsakokratni etažni lastniki te stavbe. Ob takšnem zaključku, pri čemer tudi ni ravnalo v nasprotju s sklepom sodišča druge stopnje z dne 25. 3. 2022, zato zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje tudi v nadaljnjem postopku po izdaji zgoraj navedenega sklepa ni sledilo predlogu pritožnice in izvedencu ni naložilo, da se v tem postopku za del zemljišča, ki je pred ponovno združitvijo predstavljal parcelo 2422/2, ponovno vzpostavi samostojna parcela, ne more predstavljati postopkovne kršitve, ki je pritožba niti določno ne konkretizira. Odločitev sodišča prve stopnje v sedaj izpodbijanem sklepu tudi ne predstavlja odločbe presenečenja v smislu kršitve pravil postopka, v kolikor na to z že povzetimi pritožbenimi navedbami meri pritožba. Prepoved odločbe presenečenja stranke ne varuje pred dejanskim presenečenjem, temveč le pred izgubo možnosti učinkovitega izjavljanja v postopku in s tem do učinkovitega varstva svojih pravic, kar pa ob zgoraj obrazloženem ni bilo storjeno. Za odločbo presenečenja tudi ne gre v primeru, če sodišče odločitev opre na dokazno oceno, s katero se stranka postopka (nasprotna udeleženka) ne strinja, kar s pritožbenimi navedbami tudi uveljavlja pritožnica.

12.Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje listinske dokaze pravilno dokazno ocenilo. Ob pritožbenih navedbah je najprej pojasniti, da je predmet ugotavljanja v postopku po ZVEtL-1 ex post ugotavljanje, katero zemljišče je po preteklih pravilih že postalo last lastninska stavbe. Zaključek, da je bila parcela 2422 (sedaj parcela 2422/3) od izgradnje stavbe ID ...-1357 dalje, ki je bila na tej parceli zgrajena v letu 1864, nespremenjena (enotna) v svojem obsegu vse do leta 2018, je prepričljivo in dokazno ustrezno podprt. Kot izhaja iz razlogov v 25. točki obrazložitve, se je pri tem sodišče prve stopnje oprlo na zgodovinske izpiske za vložno številko 830 (nedokončana etažna lastnina stavbe ID 1357). Ugotovitev, da tudi v letu 2016 ta parcela še ni bila razdeljena, je oprta na sicer neveljavni sporazum o ureditvi razmerij v zvezi z obnovo ... (A28), dokazno podprt pa je tudi zaključek, da je do delitve parcele prišlo šele v letu 2018 (namesto parcele 2422 sta bili vpisani parceli 2422/1 in 2422/2), ki pa sta bili v postopku IDPOS 6956 ponovno združeni v parcelo 2422/3, o čemer je bila izdana odločba Območne geodetske uprave z dne 23. 7. 2020 (A30, B55). Tudi razloge za opisano delitev parcele je sodišče prve stopnje prepričljivo in dokazno podprto ugotovilo. Da je bila parcelacija parcele 2422 izvedena po predlogu upravnika stavbe, pritožba tudi sama povzema, da pa je ta predlog upravnik podal zaradi zmotnega in nepravilnega razumevanja stališča etažnih lastnikov stavbe ID ...-1357 glede izvedbe obnove ... in delitve parcele 2422, pa izhaja, kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, iz izjave upravnika z dne 17. 9. 2021 (B 76), ki je začel tudi s postopkom (ponovne) združitve parcel 2422/1 in 2422/2 v sedaj parcelo 2422/3.

13.Pritožba neutemeljeno izpodbija tudi zaključek, da je celotna parcela 1422 oziroma sedaj 1422/3, tudi tlakovani del, bila vseskozi povezana s samo stavbo in v redni rabi vsakokratnih lastnikov in uporabnikov stavbe ter ves čas potrebna za redno rabo stavbe in njenih uporabnikov ter da je predstavljala in v naravi še vedno predstavlja dostop do stavbe in glavnega vhoda v stavbo, prostor za parkiranje vozil etažnih lastnikov oziroma stanovalcev ter prostor za dostop do stavbe za potrebe vzdrževanja strehe, ostrešja, fasade in oken. Ob tem so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje fotografije (prilogi B80 in B 81 v spisu) napačno ocenilo, pri čemer pritožba tudi z lastno dokazno oceno, ko izpostavlja, da na zatrjevanem delu javne poti na predmetni parceli ni parkiranih avtomobilov, ni prostorov za smetnjake, za igro in počitek, zelenice in zemljišče pred atrijem, kar se skladno z 2. točko prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1 upošteva pri določanju pripadajočega zemljišča, ne more izpodbiti gornjega zaključka, saj ni potrebno, da zemljišče v razmerju do stavbe predstavlja vse (primeroma) opredeljene namene iz druge točke prvega odstavka 43. člena ZVEtL-1. Sodišče prve stopnje je tudi pojasnilo, da je tako peš kot tudi motorni dostop do Muzejskega trga po navedbah nasprotnih udeležencev, ki jim pritožnica ni obrazloženo oporekala, možen po drugi javni poti.

14.Sodišče prve stopnje je obrazložilo tudi, da je na stavbi ID ...-1357 dejansko vsaj ob nacionalizaciji nepremičnine že obstajala etažna lastnina, saj so bili iz nacionalizacije izvzetih opisno določno opredeljeni zlasti stanovanjski deli stavbe, na dan 25. 7. 1997, ko je stopil v veljavo Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, pa so po 2. členu tega zakona postale nepremičnine lastnina oseb, ki so imele na nepremičninah pravico uporabe, to pa so bili na parceli 2422 v konkretnem primeru vsakokratni lastniki posameznih delov v stavbi ID ...-1357 in četudi so etažni lastniki s kupnimi pogodbami kupili opisno opredeljene posamezne dele – stanovanja v stavbi ..., so postali z nakupom posameznih delov v stavbi hkrati tudi imetniki pravice uporabe oziroma po ZLNDL lastniki zemljišč parcele prej 2422 sedaj 2422/3. Razlogom sodišča prve stopnje v tem delu pritožba konkretizirano ne nasprotuje.

15.Da je sodišče prve stopnje vpogledalo tudi v veljavne javne katastrske podatke, je razvidno iz 21. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa. Ob v pritožbi (ponovnem) sklicevanju, da del parcele 2422/3 (prej 2422/2) predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, to je del kategorizirane javne poti št. ..., pri čemer se pritožnica ponovno sklicuje na 8. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest in kolesarskih poti v Mestni občini Celje (Uradni list RS, št. 51/2015) in tudi na prej veljavni odlok, to je Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Mestni občini Celje (Ur. list RS, št. 19/2010), pa je pojasniti, da je ugovor, da gre za javno površino oziroma javno infrastrukturo lahko relevanten za obseg pripadajočega zemljišča, vendar bi bil tak ugovor lahko utemeljen le v primeru, če bi bil podkrepljen z dokazi, da je imela sporna parcela namembnost zemljišča kot javne dobrine, torej dobrine namenjene splošni rabi že v času pred lastninjenjem oziroma pred 1. 1. 2003.

14.Ob obrazloženem se tako pritožba pokaže za neutemeljeno. Sodišče prve stopnje je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju tudi materialno pravo pravilno uporabilo. Pritožbeno sodišče ob pritožbenem preizkusu tudi ni zasledilo kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 in 3. členom ZVEtL-1).

15.Pritožnica stroškov ni priglasila, nasprotni udeleženci in predlagateljica, ki so na pritožbo odgovorili, pa morajo sami kriti svoje stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavek 40. člena ZNP-1 v zvezi s 3. členom ZVEtL-1).

-------------------------------

Zakon o vzpostavitvi etažne lastnine na določenih stavbah in o ugotavljanju pripadajočega zemljišča (2017) - ZVEtL-1 - člen 23, 23/1, 42, 43, 44

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.