Jedro

Upnik je kot kreditodajalec uveljavil opcijsko upravičenje, da zahteva v primeru zamude kreditojemalca z določenim številom obrokov kredita plačilo vseh preostalih obrokov pred njihovo zapadlostjo (odpoklic kredita). V tem primeru pogodba ne preneha, ampak je spremenjena le zapadlost preostalega dela kredita, s čimer ostanejo v veljavi vsa druga pogodbena določila, tudi glede pogodbene opredelitve zamudnih obresti.

- Upnikova specifikacija, ki jo je podal v dosedanjih vlogah je neustrezna, saj seštevek pogodbenih in zamudnih obresti presega postavljeni izvršilni zahtevek, s tem pa tudi ni razvidno, koliko od kapitaliziranega zneska odpade na ene in druge obresti. Podan tudi ni časovni prikaz teka obresti od posameznega dela glavnice kredita po njihovi zapadlosti (iz izvršilnega naslova izhaja obročno plačilo kredita).

- Zamudne obresti tečejo le od zapadlega neplačanega dela čiste glavnice kredita.

- Do učinkovanja odpoklica kredita, ko so zapadli tudi preostali še ne zapadli obroki kredita, upnik ni upravičen do obračunavanja zamudnih obresti od celotnega zneska glavnice.

- Pogodbene (redne) obresti po svoji naravi tečejo le od nastanka kreditne obveznosti do njene zapadlosti (prvi odstavek 382. člena OZ). Navedeno pomeni, da za zapadli del čiste glavnice kredita ne morejo več teči pogodbene obresti, ampak le še zamudne obresti. Pogodbene obresti po zapadlosti dela glavnice kredita tečejo le še od nezapadlega dela.

Izrek

I. Pritožbama se delno ugodi, v zavrnilnem delu II. točke izreka, kolikor se nanaša na kapitalizirana zneska 9.887,34 EUR pogodbenih (rednih) obresti in 6.627,70 EUR zamudnih obresti (skupaj 16.515,04 EUR), in v III. do VI. točki izreka sklep z dne 2. 11. 2016 v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 6. 1. 2017 razveljavi in se sodišču prve stopnje zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek.

II. V ostalem se pritožbi zavrneta in v nerazveljavljenem delu zavrnilnega dela II. točke izreka (glede čiste glavnice 96.044,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2015 do plačila in kapitaliziranega zneska 14.817,31 EUR zakonskih zamudnih obresti) sklep z dne 2. 11. 2016 v zvezi z dopolnilnim sklepom z dne 6. 1. 2017 potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se postopek nadaljuje z novim upnikom Posojilnica Bank eGen (I. točka izreka), ugovoru dolžnikov delno ugodilo, sklep o izvršbi razveljavilo za glavnico (pravilno kapitalizirani znesek obresti) v višini 1.701,38 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2015 do plačila in za zakonske zamudne obresti od zneska 31.331,35 EUR od 11. 11. 2015 do plačila in v tem obsegu predlog za izvršbo zavrnilo, kot izhaja iz dopolnilnega sklepa pa v ostalem ugovor dolžnikov zavrnilo (II. točka izreka) ter odločilo o stroških ugovornega in pritožbenega postopka (III. do VI. točka izreka).

2. Dolžnika v pravočasni pritožbi zoper del, v katerem je sodišče prve stopnje njun ugovor zavrnilo, navajata, da upnica še vedno ni ustrezno specificirala izterjevanih obveznosti, zaradi česar ni mogoč preizkus skladnosti z izvršilnim naslovom. Opozarjata, da upnica navaja v postopku različne skupne zneske, tako obstoji neskladje med v predlogu za izvršbo izterjevanim zneskom 129.078,28 EUR in v vlogi z dne 7. 9. 2016 navedenim zneskom 132.439,98 EUR. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi navaja glavnico 96.044,55 EUR, kar pa ne izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa. Menita, da je podana procesna kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navajata, da upnica še vedno ni upoštevala vseh delnih plačil. Dokazil v zvezi s plačili ne prilagata, ker jih še nista uspela pridobiti. Nasprotujeta stroškovni odločitvi, saj sodišče prve stopnje ni upoštevalo delnega uspeha dolžnikov z ugovorom. Predlagata spremembo izpodbijanega dela sklepa tako, da se ugovoru dolžnikov v celoti ugodi. Priglašata pritožbene stroške.

3. Dolžnika v pritožbi zoper dopolnilni sklep navajata, da ni pogojev za izdajo navedenega sklepa, ampak je zaradi pomanjkanja zavrnilnega dela izrek sklepa, ki se dopolnjuje, nejasen, zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Priglašata pritožbene stroške.

4. Upnik na pritožbi ni odgovoril. 5. Pritožbi sta delno utemeljeni.

6. Sodišče druge stopnje je že v predhodnem razveljavitvenem sklepu I Ip 210/2016 z dne 17. 6. 2016 pojasnilo, da je preizkus skladnosti z notarskim zapisom kot izvršilnim naslovom, v katerem je opredeljenih več posameznih obveznosti, po prvem odstavku 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) mogoč le, če upnik ustrezno strukturira skupni izterjevani znesek po posameznih obveznostih. Sodišče mora opraviti tak preizkus po uradni dolžnosti, tudi če dolžnikov ugovor v tej smeri ni obrazložen,(1) trditveno breme glede ustrezno opredeljenih posameznih obveznosti pa nosi upnik, ki predlaga izvršbo (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ). Dolžnika utemeljeno grajata, da upnikova specifikacija ne omogoča pojasnjenega preizkusa obveznosti v delu, ki se nanaša na kapitalizirana zneska pogodbenih obresti in zamudnih obresti po pogodbeno dogovorjeni obrestni meri, ki so zapadle do trenutka predčasne zapadlosti celotnega neplačanega kredita. Preizkus je mogoč le glede zapadle in neplačane čiste glavnice kredita in zamudnih obresti po zapadlosti celotne preostale kreditne obveznosti zaradi predčasnega odpoklica kredita s strani upnika.

7. Upnik je v zadnjih vlogah z dne 7. 9. 2016, dne 21. 10. 2016 in z dne 24. 10. 2016 sicer spreminjal navedbo zneska glavnice, ki jo izterjuje, a je iz vsebine njegovih pojasnil vendarle razvidna zapadla in neplačana čista glavnica kredita v višini 96.044,55 EUR. Naveden znesek pomeni razliko med celotno glavnico kredita 100.000,00 EUR iz izvršilnega naslova in tremi delnimi plačili, ki jih je upnik upošteval pri poplačilu kredita. Upnik je pojasnil, da so upoštevana delna plačila v višini 955,45 EUR na račun prvega obroka kredita, ki je zapadel dne 31. 7. 2012, v višini 2.000,00 EUR z dne 6. 4. 2013 in v višini 1.000,00 EUR z dne 10. 5. 2013. Pri tem je upnik izrecno navedel, da se je z delnimi plačili poračunala glavnica in ne zapadle obresti, saj se ni upošteval 288. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Navedeno zakonsko določilo ni prisilne narave, zato je dopusten drugačen dogovor, ki je tudi v korist dolžnika. Dolžnika sta nosila trditveno in dokazno breme glede morebitnih drugih delnih plačil (drugi odstavek 53. člena ZIZ), ki pa ga nista zmogla. Podala sta le posplošene navedbe o delnih plačilih, ki jih sodišče prve stopnje, enako pa tudi sodišče druge stopnje, ni moglo upoštevati. Drugačno pritožbeno stališče je neutemeljeno.

8. Med strankama ni bilo sporno, da je celotni kredit po odpoklicu s strani upnika zapadel dne 18. 12. 2013. Z naslednjim dnem sta bila dolžnika v zamudi za plačilo celotne kreditne obveznosti (prvi odstavek 299. člena OZ), zato je upnik upravičeno obračunal zamudne obresti. Upnik in sodišče prve stopnje sicer napačno navajata, da je prišlo do odstopa od pogodbe, saj je upnik kot kreditodajalec le uveljavil opcijsko upravičenje, da zahteva v primeru zamude kreditojemalca z določenim številom obrokov kredita plačilo vseh preostalih obrokov pred njihovo zapadlostjo (odpoklic kredita).(2) V tem primeru pogodba ne preneha, ampak je spremenjena le zapadlost preostalega dela kredita, s čimer ostanejo v veljavi vsa druga pogodbena določila, tudi glede pogodbene opredelitve zamudnih obresti. Upnik je za navedeno obdobje namesto zamudnih obresti po dogovorjeni obrestni meri, ki izhaja iz izvršilnega naslova, zahteval zakonske zamudne obresti po predpisani obrestni meri, kar je skladno s slovenskim pravom, ki se uporabi v obravnavani zadevi z mednarodnim elementom (upnik je tuja pravna oseba).(3)

9. Tudi v potrošniški kreditni pogodbi se je sicer dopustno dogovoriti za drugačno višino obrestne mere zamudnih obresti od predpisane obrestne mere, a le nižjo, ne pa višjo, kot je primer v obravnavani zadevi (prvi odstavek 27. člena Zakona o potrošniških kreditih - ZPotK-1). Zakonodajalec je za potrošniško kreditno pogodbo predpisal zamudne obresti, obračunane po predpisani obrestni meri zamudnih obresti (peti odstavek 15. člena ZPotK-1). Ta je predpisana v višini vodilne obrestne mere, povečane za 8 odstotnih točk (2. člen Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti - ZPOMZO-1). V obravnavani zadevi pa je v izvršilnem naslovu določena 5% letna obrestna mera zamudnih obresti, ki jo je pravilno razumeti v povezavi z dogovorjenimi rednimi pogodbenimi obrestmi, ki so opredeljene v višini 5,75 % pribitka k trimesečnemu Euriboru (1. točka izvršilnega naslova). Ker so zamudne obresti po namenu kaznovalna sankcija za neupravičeno uporabo denarja, so te po svoji naravi vedno višje od pogodbeno dogovorjenih (rednih) obresti. Po pojasnjenem je mogoče opredelitev zamudnih obresti v obravnavanem izvršilnem naslovu razumeti tako, da je določen še dodatni 5% pribitek k obrestni meri pogodbenih (rednih) obresti, kar pomeni skupaj 10,75 % pribitek k trimesečnemu Euriboru, kar znese več od predpisane obrestne mere zakonskih zamudnih obresti.(4) Določilo o višjih zamudnih obrestih od predpisanih je nično, kar pomeni odsotnost izvršilnega naslova za zamudne obresti, kolikor so višje od zakonskih zamudnih obresti.(5) Sodišče prve stopnje je zakonske zamudne obresti od čiste glavnice 96.044,55 EUR v obdobju po predčasni zapadlosti celotne kreditne obveznosti do dneva pred vložitvijo predloga za izvršbo priporočeno po pošti (obdobje od 19. 12. 2013 do 10. 11. 2015) pravilno obračunalo v skupni (kapitalizirani) višini 14.817,31 EUR.

10. Po pojasnjenem je v obsegu čiste glavnice kredita 96.044,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 12. 2013 do plačila in kapitaliziranega zneska 14.817,31 EUR zakonskih zamudnih obresti sodišče prve stopnje pravilno ugovor dolžnikov zavrnilo. V ostalem pa upnikova specifikacija obveznosti ni ustrezna.

11. Upnik je v predlogu za izvršbo navedel skupni izterjevani znesek 129.078,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2015 do plačila (od vložitve predloga za izvršbo do plačila), v prej navedenih kasnejših vlogah pa navedeni skupni znesek povišal na 132.439,98 EUR, pri tem pa spreminjal še navedbe kapitaliziranih zneskov pogodbenih (rednih) obresti in zamudnih obresti po pogodbeno dogovorjeni obrestni meri do predčasne zapadlosti celotnega kredita. Če upoštevamo upnikovo končno opredelitev izterjevane čiste glavnice v višini 96.044,55 EUR, je postavljeni zahtevek za izvršbo nad tem zneskom vseboval obresti v skupnem (kapitaliziranem) znesku 33.033,73 EUR. Če od tega zneska odštejemo prej pojasnjeni kapitalizirani znesek zakonskih zamudnih obresti 14.817,31 EUR (od čiste glavnice kredita 96.044,55 EUR za obdobje od dne 19. 12. 2013 do dne 10. 11. 2015), preostane nejasni del zahtevka za izvršbo, ki odpade na obresti v višini 18.216,42 EUR. Ta preostali znesek se nanaša na pogodbene (redne) obresti in zamudne obresti do predčasne zapadlosti kredita dne 18. 12. 2013. V tem delu je upnikova specifikacija, ki jo je podal v dosedanjih vlogah neustrezna, saj navedeni seštevek pogodbenih in zamudnih obresti presega postavljeni izvršilni zahtevek, s tem pa tudi ni razvidno, koliko od kapitaliziranega zneska 18.216,42 EUR odpade na ene in druge obresti.(6) Podan tudi ni časovni prikaz teka obresti od posameznega dela glavnice kredita po njihovi zapadlosti (iz izvršilnega naslova izhaja obročno plačilo kredita). Da bi sodišče prve stopnje lahko preizkusilo skladnost z izvršilnim naslovom, bo moral upnik odpraviti pojasnjene nejasnosti v specifikaciji obveznosti navedenih obresti (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ).

12. Dolžnika neutemeljeno uveljavljata procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je odsotnost zavrnilnega dela sklepa dopustno sanirati v postopku izdaje dopolnilnega sklepa, kot je to pravilno storilo sodišče prve stopnje (prvi odstavek 325. in 327. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Jasen je tudi izrek izpodbijanega sklepa in ni podano zatrjevano nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep o izvršbi za znesek glavnice 1.701,38 EUR, pri čemer je očitno, da se navedba „glavnice“ nanaša na celotni kapitalizirani znesek, ki ga je uveljavljal upnik v obravnavani zadevi v predlogu za izvršbo (129.078,28 EUR, ki vsebuje tudi obresti) in ne na čisto glavnico kredita (96.044,55 EUR). Po delni ugoditvi ugovoru in delni razveljavitvi sklepa o izvršbi, ki s strani upnika ni bila pritožbeno izpodbijana, je preostala dovoljena izvršba le še za skupni (kapitalizirani) znesek 127.376,90 EUR in zakonske zamudne obresti od čiste glavnice kredita od dneva vložitve predloga za izvršbo od 11. 11. 2015 do plačila. Iz izreka jasno izhaja, da je razveljavljen sklep o izvršbi tudi za zakonske zamudne obresti od zneska 31.332,35 EUR in zneska 1.701,38 EUR (skupaj od zneska 33.011,73 EUR), ki predstavljajo glede na obrazložitev sodišča prve stopnje obresti od obresti.(7)

13. Po pojasnjenem je pritožbama delno ugodilo, sklepa delno razveljavilo, kot izhaja iz izreka, in sodišču prve stopnje v tem obsegu vrnilo zadevo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Razveljavitev o glavni stvari je tudi razlog za razveljavitev odločitve o stroških, ker še ni znan končni uspeh strank. V ostalem je pritožbi zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Sodišče prve stopnje bo moralo v novem postopku upoštevati pojasnjeni pristop in pozvati upnika v okviru materialnega procesnega vodstva (smiselno prvi odstavek 286.a člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), da poda specifikacijo tako, da bo jasno razvidno, koliko od preostalega kapitaliziranega zneska odpade na pogodbene (redne) obresti in koliko na zamudne obresti, ki so zapadle do odpoklica kredita. Pri tem bo moral upnik podati časovni prikaz zapadlosti oziroma teka obresti: za zamudne obresti od posameznega dela (obroka) čiste glavnice kredita, za pogodbene (redne) obresti pa glede na čisto glavnico kredita, upoštevaje njeno zmanjševanje zaradi delnih plačil. Če upnik ne bo neustrezno specificiral navedenih obveznosti, bo moralo sodišče prve stopnje (še)(8) v tem delu ugovoru ugoditi, sklep o izvršbi (še) za ta del razveljaviti in predlog za izvršbo (še) v tem delu zavrniti. Če bo upnik podal ustrezno specifikacijo, pa bo sodišče prve stopnje moralo omogočiti dolžnikoma, da se o njej izjavita, nato pa opraviti pojasnjeni uradni preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom in ponovno odločiti o ugovoru dolžnikov v obsegu, v katerem je bila odločitev o njegovi zavrnitvi razveljavljena. Sodišče prve stopnje bo po pojasnjenem še moralo sprejeti odločitev o ugovoru glede kapitaliziranega zneska (obresti) 16.515,04 EUR (od 129.078,78 EUR), saj je v ostalem delu že pravnomočno odločeno.(9)

15. Sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je v izvršilnem naslovu opredeljena glavnica 100.000,00 EUR kreditne obveznosti razdeljena na 120 mesečnih delov (obrokov), kar pomeni na mesečne obroke kredita v višini 833,33 EUR, ki zapadejo vsakega zadnjega dne v mesecu. Po pojasnjenem zamudne obresti tečejo le od zapadlega neplačanega dela čiste glavnice kredita (prvi odstavek 378. člena OZ). Obračunavanje zamudnih obresti od zapadlih (pogodbenih) obresti ni dopustno (prvi in drugi odstavek 375. člena OZ). Do učinkovanja odpoklica kredita z dnem 18. 12. 2013, ko so zapadli tudi preostali še ne zapadli obroki kredita, upnik ni upravičen do obračunavanja zamudnih obresti od celotnega zneska glavnice. Upnik pojasnjenega ni upošteval (priloga A13), saj je kot prvi dan zamude upošteval za celotno glavnico kredita naslednji dan po zapadlosti prvega obroka kredita. Kljub izrecnemu določilu v izvršilnem naslovu, da se obresti obračunavajo linearno, pa je upnik tudi uporabil konformni način obračunavanja obresti. S tem, ne samo, da ni upošteval posamezne zapadlosti delov glavnice, ampak je tudi ravnal v nasprotju s prepovedjo obrestovanje obresti, saj konformni način obračunavanja pomeni uporabo obrestno obrestnega računa. Pri tem upnik niti ni upošteval delnih plačil na račun glavnice (obračun je opravil od celotne glavnice 100.000,00 EUR), tako ni upošteval niti plačila v višini 955,45 EUR na račun prvega obroka kredita (zapadel dne 31. 7. 2012), s katerim je bil celotni prvi del glavnice 833,33 EUR poravnan, ostalo pa je odpadlo na zapadle pogodbene (redne) obresti). Sodišče druge stopnje ponovno opozarja, da ima upnik izvršilni naslov le za zamudne obresti v višini zakonskih zamudnih obresti, kot je že pojasnilo v 7. točki obrazložitve tega sklepa.

16. V izvršilnem naslovu so pogodbene obresti opredeljene v variabilni in ne fiksni višini, saj se Euribor spreminja, pri tem pa je opredeljen linearni način obrestovanja. Pogodbene (redne) obresti po svoji naravi tečejo le od nastanka kreditne obveznosti do njene zapadlosti (prvi odstavek 382. člena OZ). Navedeno pomeni, da za zapadli del čiste glavnice kredita ne morejo več teči pogodbene obresti, ampak le še zamudne obresti. Pogodbene obresti po zapadlosti dela glavnice kredita tečejo le še od nezapadlega dela. Pojasnjeno pomeni, da od zapadlosti posameznega obroka, če je ta plačan, ne tečejo nobene obresti, v primeru zamude s plačilom tečejo zamudne obresti, pogodbene obresti pa le še od preostale glavnice, ki še ni zapadla. Upnik ničesar od pojasnjenega ni upošteval (priloga A12).

17. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

Op. št. (1) : Sklep II Ips 408/2003. op. št. (2) : Iz obvestila upnika z dne 15. 11. 2013 (priloga A3) izhaja zapadlost celotne preostale kreditne obveznosti v roku 30 dni od prejema obvestila.

Op. št. (3) : Sodišče druge stopnje je že v predhodnem sklepu I Ip 210/2016 z dne 17. 6. 2016 pojasnilo, da iz obravnavane kreditne pogodbe v neposredno izvršljivem notarskem zapisu SV 250/2012 izhaja, da je izbrano slovensko pravo, saj se pogodba sklicuje na Zakon o potrošniških kreditih (ZPotK-1). Slovensko pravo se v obravnavani zadevi uporabi v skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Uredba Rim I).

Op. št. (4) : V času sklenitve kreditne pogodbe v notarskem zapisu z dne 18. 6. 2012 je bila predpisana obrestna mera 9% letno, ki pa se je do danes, ko je ta predpisana v višini 8%, vseskozi nižala.

Op. št. (5) : Sodišče druge stopnje je že v predhodnem sklepu I Ip 210/2016 pojasnilo, s sklicevanjem na VSM sklep I Ip 513/2013, da ima notarski zapis učinek izvršilnega naslova le glede obveznosti, za katere je dovoljena poravnava (4. člen Zakona o notariatu - v nadaljevanju ZN), ta pa ni dovoljena o ničnem pravnem poslu (drugi odstavek 1057. člena OZ), torej tudi ne o obveznosti, ki je nedopustna, ker nasprotuje prisilnim predpisom (35. v zvezi 37. členom OZ). Do enakega rezultata privede smiselna uporaba določila tretjega odstavka 3. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, saj je dolžnikovo soglasje k neposredni izvršljivosti, ki je zakonski pogoj, da pridobi notarski zapis učinek izvršilnega naslova (4. člen ZN), procesno razpolaganje, to pa ne sme biti v nasprotju s prisilnimi predpisi in moralo. Zakonodajalec je s tem, ko je vezal učinek izvršilnega naslova na dovoljenost poravnave, zajel tudi splošno prepoved iz tretjega odstavka 3. člena ZPP.

Op. št. (6) : Če prištejemo navedena (kapitalizirana) zneska obresti k čisti glavnici kredita 96.044,55 EUR, dobimo celotni izterjevani (kapitalizirani) znesek 129.078,28 EUR.

Op. št. (7) : Kolikor je sodišče prve stopnje že ugodilo ugovor v izpodbijanem sklepu, je odločitev pravnomočna, saj je upnik ni izpodbijal s pritožbo.

Op. št. (8) : Izvršba je pravnomočno dovoljena za čisto glavnico 96.044,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 11. 2015 do plačila in za zakonske zamudne obresti v kapitaliziranem znesku 14.817,31 EUR. Sklep o izvršbi je pravnomočno razveljavljen in v istem obsegu predlog za izvršbo pravnomočno zavrnjen za 1701,38 EUR kapitaliziranega zneska obresti in za zakonske zamudne obresti od zneska 1.701,38 EUR in zneska 31.332,35 EUR (zamudne obresti od kapitaliziranega zneska obresti 33.011,73 EUR).