Jedro

Iz podatkov spisa je razvidno, da sodišče prve stopnje toženi stranki ni vročilo ne predloga tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ne vabila na narok za obravnavanje tega predloga, ki ga je opravilo dne 3.9.2001 v odsotnosti tožene stranke.

Ker ZPP glede postopka obravnavanja predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne določa nobene izjeme glede pravice nasprotne stranke do izjave, je sodišče prve stopnje z opustitvijo vročitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje in vabila na narok za obravnavanje tega predloga zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba in vsa procesna dejanja, opravljena po 14.5.2001 se razveljavijo ter se zadeva vrne v nov postopek sodišču prve stopnje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razveljavilo sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka in zavrnilo tožbeni zahtevek.

Proti sodbi sodišča prve stopnje vlaga pravočasno pritožbo tožeča stranka. V pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge. Pritožbenemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

V okviru uradoma upoštevnih razlogov pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prišlo v postopku izdaje izpodbijane sodbe do absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zato je odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (prim. prvi odstavek 354. člena ZPP).

Iz podatkov spisa je razvidno, da sodišče prve stopnje toženi stranki ni vročilo ne predloga tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje, ne vabila na narok za obravnavanje tega predloga, ki ga je opravilo dne 3.9.2001 v odsotnosti tožene stranke. Sklep o dovolitvi predlagane vrnitve v prejšnje stanje, ki ga je razglasilo na naroku, je skupaj s tem predlogom toženi stranki sodišče prve stopnje vročilo šele hkrati s ponovnim vabilom na prvi narok za glavno obravnavo v gospodarskem sporu male vrednosti (prim. vročilnico, speto k list. št. 26).

Po prvem odstavku 5. člena ZPP mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Samo tedaj, če ZPP tako določa, sme sodišče odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi (drugi odstavek

5. člena ZPP). Pravica do izjave je izraz načela kontradiktornosti.

Izjeme od tega načela, lahko določa le ZPP. Ker ZPP glede postopka obravnavanja predloga za vrnitev v prejšnje stanje ne določa nobene izjeme glede pravice nasprotne stranke do izjave, je sodišče prve stopnje z opustitvijo vročitve predloga za vrnitev v prejšnje stanje in vabila na narok za obravnavanje tega predloga zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Gre za kršitev temeljnega načela pravdnega postopka, ki pomeni konkretizacijo ustavne človekove pravice do enakega varstva pravic (prim. 22. člen Ustave). Pritožbeno sodišče je zato moralo razveljaviti vsa procesna dejanja sodišča, ki jih je sodišče prve stopnje opravilo po tem, ko je tožeča stranka vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, to je po 14.5.2001, vključno s sklepom, razglašenim na naroku dne 3.9.2001. Postopek je tako vrnjen v fazo odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje odpraviti opisane pomanjkljivosti. To bo storilo tako, da bo predlog za vrnitev v prejšnje stanje najprej vročilo toženi stranki v odgovor in nato postopalo skladno 120. členu ZPP. Pritožbeno sodišče še dodaja, da je potrebno tudi v postopku, v katerem se obravnava predlog za vrnitev v prejšnje stanje, trditve, s katerimi stranka utemeljuje opravičljivost razlogov, primerno izkazati. To pomeni, da ne zadostuje, da sodišče sledi trditvam predlagatelja, ne da bi izvajalo predlagane dokaze. Glede na opisano procesno situacijo pritožbeno sodišče ne more odgovarjati na pritožbene očitke, ki se tičejo pravilne uporabe materialnega prava.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.