Jedro

Kadar stranka uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve postopka in v pritožbi ne navede, katere kršitve je storilo sodišče prve stopnje, pritožbeno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo zgolj v okviru uradno upoštevnih kršitev. Uveljavljanje pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja tedaj, ko je prvostopno sodišče sodbo oprlo na dejansko stanje ugotovljeno v upravnem postopku, ni dopustno (5. odstavek 72. člena ZUS).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) zavrnilo tožnikovo tožbo proti odločbi tožene stranke z dne 8.5.2003. Z njo je tožena stranka zavrnila njegovo pritožbo proti odločbi Upravne enote Kranj z dne 26.5.1998, s katero je bila zavrnjena njegova zahteva za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo nadomestnega gospodarskega poslopja.

V razlogih izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje ugotavlja, da je tožena stranka pravilno odločila. Pojasnjuje določbe Zakona o graditvi objektov (ZGO), veljavnega v času odločanja na prvi stopnji, in pogoje, ki jih mora upravni organ upoštevati pri izdaji enotnega dovoljenja za gradnjo. Dokumentacija, ki jo je tožnik predložil zahtevi za izdajo enotnega gradbenega dovoljenja, je bila pomanjkljiva in ni vsebovala podatkov, ki jih določa zakon. Zato ni bilo mogoče ugotoviti, ali je gradnja predvidenega objekta dopustna in če je dopustna, pod kakšnimi pogoji. Presoditi tudi ni bilo mogoče zaradi tega, ali so izpolnjeni lokacijski pogoji, ki jih določa Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih za ureditveno območje Kranja (PUP). Dokazi, ki jih je tožnik predložil tožbi, ne morejo vplivati na odločitev, saj se v upravnem sporu presoja zakonitost upravnih aktov po pravnem in dejanskem stanju zadeve v času odločanja v upravnem postopku.

Tožnik se pritožuje zoper izpodbijano sodbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo odpravi in zadevo vrne prvostopnemu organu v ponovno odločitev oziroma da sodbo odpravi in na podlagi dejstev, ugotovljenih v dopolnjenem postopku, samo odloči o stvari.

Tožnik navaja, da je kmetija edini vir preživljanja njega in njegove družine. Želel je obnoviti staro gospodarsko poslopje, ki bo kmalu propadlo. Gre za nadomestno gradnjo s tem, da je nameraval novo gospodarsko poslopje postaviti tako, da bi bilo funkcionalno ustreznejše. Nameravano poslopje ne bi v ničemer kalilo izgleda naselja in bi se vklopilo v kmečko okolje.

Odgovor na pritožbo ni bil vložen.

Pritožba ni utemeljena.

Pri presoji izpodbijane sodbe, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je pravilna in da temelji na pravilni pravni in dejanski podlagi.

Pritožnik ne navaja, katere bistvene kršitve je storilo sodišče prve stopnje, zato je pritožbeno sodišče sodbo preizkusilo v okviru uradno upoštevnih kršitev. Teh pa v sodbi ni našlo.

Izpodbijana sodba temelji na dejanskem stanju, ki je bilo ugotovljeno v upravnem postopku. Zato je pritožbeno sodišče na dejanske ugotovitve sodišča vezano in te ne morejo biti predmet ponovne presoje v pritožbenem postopku, saj tega ne dopušča 5. odstavek 72. člena ZUS.

Glede na ugotovljeno dejansko stanje je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo. Za izdajo upravnega dovoljenja ni bilo pogojev, saj iz upravnih spisov izhaja, da je bila tožnikova vloga nepopolna in je tožnik tudi po pozivu, naj pomanjkljivost popravi, ni dopolnil. Glede na navedeno je sodišče zavrnilo neutemeljeno pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo (73. člen ZUS).