Jedro

začasni zastopnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postavljen za začasnega zastopnika.

Izrek

Pritožba se zavrže. Začasni zastopnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se dolžniku na podlagi 4. točke 2. odstavka 82. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ postavi začasni zastopnik M.K. (1. in 2. odstavek izreka). Začasni zastopnik bo zastopal dolžnika vse dotlej, dokler dolžnik ali njegov pooblaščenec ne nastopi pred sodiščem oz. vse dotlej, dokler organ, pristojen za socialne zadeve, ne sporoči sodišču, da je postavil skrbnika (3. odstavek izreka).

Zoper tako odločitev se pravočasno (v osemdnevnem roku od vročitve sklepa) iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje začasni zastopnik s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da izpodbijana odločitev ni pravilna, zagrešena pa je bila tudi bistvena kršitev določb pravdnega postopka, saj izpodbijani sklep sploh nima razlogov o odločilnih dejstvih, zaradi česar je preveritev njegove pravilnosti in zakonitosti onemogočena. Pogoj za postavitev začasnega zastopnika je med drugim tudi, da je prebivališče tožene stranke (dolžnika) neznano, tak pogoj pa ne more biti izpolnjen a priori zgolj zato, ker se je sodna pošiljka vrnila z oznako "neznan". Iz izpodbijanega sklepa ni mogoče razbrati, na katerih dejstvih in okoliščinah je "neznanost" dolžnikovega prebivališča dokazana in ali zabeležka na vrnjeni pošiljki temelji na ugotovitvi vročevalca. Prav tako ni mogoče razbrati, kateri naslov je upnik v predlogu za izvršbo navedel, ali je navedel pravi naslov dolžnikovega stalnega prebivališča ter ali dolžnik nima morebiti prijavljenega začasnega bivališča. Iz sklepa tudi ne izhaja, da je upnik sprožil postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča dolžnika. Ni jasno, ali je bil začasni zastopnik postavljen kot fizična oseba ali kot odvetnik. Začasni zastopnik se postavi le na predlog stranke, ki v obravnavani zadevi očitno ni bil podan, iz sklepa pa tudi ni razvidno, ali je bil upnik pozvan na založitev stroškov za plačilo začasnega zastopnika. Izpostavlja še vprašanje smiselnosti postavitve začasnega zastopnika izven sedeža sodišča. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba ni dovoljena.

Sodišče druge stopnje ob preizkusu pritožbe po 343. členu ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ ugotavlja in zaključuje, da je pritožba začasnega zastopnika nedovoljena, kar je narekovalo njeno zavrženje.

V skladu s prvim odstavkom 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sodišče prve stopnje na predlog tožnika (upnika) tožencu (dolžniku) postavi začasnega zastopnika, če se med postopkom pred sodiščem prve stopnje pokaže, da bi redni postopek s postavitvijo zakonitega zastopnika tožencu (dolžniku) trajal predolgo, tako da bi lahko zaradi tega nastale škodljive posledice za eno ali obe stranki. Začasni zastopnik se v skladu s 4. točko drugega odstavka 82. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ob že opisanih pogojih postavi tudi v primeru, če je prebivališče ali sedež dolžnika neznan, pa dolžnik nima pooblaščenca. V skladu s četrtim odstavkom 82. člena ZPP postavi sodišče začasnega zastopnika med notarji, odvetniki ali drugimi usposobljenimi osebami. Te osebe nimajo pravice, da bi po prosti presoji odklonile imenovanje za začasnega zastopnika. Tako je v 5. členu Zakona o odvetništvu - ZOdv izrecno določeno, da lahko odvetnik odkloni zastopanje, če ga v skladu z zakonom postavi sodišče, le, če obstajajo razlogi, zaradi katerih je dolžan odkloniti zastopanje, ali zaradi drugih upravičenih razlogov. Tudi Zakon o notariatu - ZN našteva okoliščine, zaradi katerih notar ne sme zastopati stranke v postopku, druge zadeve pa notar mora opravljati (tretji odstavek 6. člena ZN). Če notar ali odvetnik menita, da obstajajo razlogi za odklonitev te funkcije, to sporočita sodišču. Če se sodišče s temi razlogi strinja, razveljavi sklep o postavitvi začasnega zastopnika, za kar ni ovir, saj gre za sklep procesnega vodstva, na katerega sodišče ni vezano. Sicer pa sodišče začasnega zastopnika obvesti, da mora opraviti svojo nalogo.

Iz pravkar navedenega izhaja, da začasni zastopnik nima pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je bil postavljen za začasnega zastopnika. Začasni zastopnik namreč ni stranka postopka, ki sme v skladu s prvim odstavkom 333. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ v pritožbenem roku zoper sklep v svojem imenu vložiti pritožbo. Začasni zastopnik je zgolj (začasni) zakoniti zastopnik stranke, ki lahko v skladu s prvim odstavkom 79. člena ZPP v postopku le v imenu stranke (in ne v svojem imenu) opravlja vsa pravdna dejanja. Ker je torej obravnavana pritožba (ki jo je začasni zastopnik vložil v svojem imenu in ne v imenu dolžnika) nedopustna, jo je bilo potrebno v skladu s 352. členom ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 15. členom ZIZ zavreči. Sodišče prve stopnje pa naj navedeno pritožbo obravnava tudi kot sporočilo začasnega zastopnika o razlogih za odklonitev funkcije začasnega zastopnika in po presoji utemeljenosti teh razlogov svoj sklep razveljavi ali pa začasnega zastopnika obvesti, da mora opraviti svojo nalogo. Hkrati naj prvostopno sodišče odgovori tudi na očitek začasnega zastopnika, da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je za začasnega zastopnika postavljen kot odvetnik ali kot fizična oseba, in po potrebi svoj sklep v tej smeri tudi dopolni. Ob tem sodišče druge stopnje le še dodaja, da je iz podatkov v spisu razvidno, da je bil predujem za stroške za postavitev začasnega zastopnika založen (dopis upnika z dne 1.9.2008 s potrdilom o izvedeni transakciji).

Začasni zastopnik v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena istega zakona in 15. členom ZIZ krije sam svoje stroške pritožbenega postopka.