U-I-410/98

29. 11. 2001

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Ivana Kapušina iz Brežic na seji dne 29. novembra 2001

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 148. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 18/91, 19/91 popr., 21/94, 23/96 in 1/2000) se zavrne.

Obrazložitev

A.

1.Pobudnik je dne 20. 11. 1998 vložil laično pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti, ki ni bila primerna za obravnavo, zato je bil pozvan na dopolnitev. Iz vloge z dopolnitvami izhaja, da pobudnik predlaga ustavnosodno presojo 148. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ) zato, ker naj bi ta določba kršila načelo enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave) in načela pravne države (2. člen Ustave). Na izrecno vprašanje v pozivu na dopolnitev zaradi nejasnosti vloge, ali je bil njegov namen vložiti hkrati tudi ustavno pritožbo, je pobudnik pojasnil, da te ne vlaga, ker že prej sodnega varstva ni iskal.

2.Iz navedb in priloženih listin izhaja, da je pobudnik kot imetnik stanovanjske pravice na družbenem stanovanju hkrati gradil lastno stanovanjsko hišo. Zaradi izgradnje hiše mu je bilo leta 1988 s strani delodajalca odobreno stanovanjsko posojilo, ki je bilo tudi realizirano, pobudnik pa se je kot imetnik stanovanjske pravice in prejemnik kredita s pogodbo iz leta 1988 svojemu delodajalcu zavezal, da bo v roku treh let, najkasneje pa do 31. 12. 1990, izpraznil stanovanje in ga izročil delodajalcu. V nadaljevanju je bila pobudniku leta 1991 s strani delodajalca - lastnika stanovanja zavrnjena njegova zahteva za odkup stanovanja po SZ, pri čemer je bil hkrati opozorjen tudi na določbo 148. člena SZ. Pobudnik v pogodbenem roku tudi ni izpraznil stanovanja, ker hiše še ni dogradil. Zato od tedaj dalje z delodajalcem sklepa anekse k prvotni pogodbi, s katerimi se mu podaljšuje rok za izpraznitev stanovanja, ki ga še vedno zaseda.

3.Pobudnik se v vlogah sklicuje na pravno mnenje, po katerem je pogodbena določba o izpraznitvi stanovanja zaradi nesorazmerja med vrednostjo gradnje in višino posojila nemoralna, zato nezavezujoča. Zato prosi Ustavno sodišče, naj oceni po njegovem mnenju sporno pogodbo kot tudi ravnanje delodajalca, ki mu je odklonil prodajo stanovanja, s čimer naj bi mu bila odvzeta pravica, ki naj bi jo imel na podlagi prejšnjega zakona. Pobudnik poudarja, da je v prejšnjem družbenem sistemu prispeval sredstva v stanovanjski sklad, sedaj pa je bil zaradi prejema posojila v nizki višini ponižan v državljana drugega razreda. Pobudnik istočasno meni, da je določba 148. člen SZ v neskladju z Ustavo, ker naj bi omogočala lastnikom stanovanj, da v konkretnih primerih ravnajo, kot se jim zahoče. Ta določba namreč dovoljuje, da stanovanja prodajo ali pa ne. V posledici so nekateri stanovanja lahko odkupili, drugi, med katerimi je tudi pobudnik, pa ne, čeprav naj bi šlo po njegovem mnenju za enake okoliščine. Za pobudnika je določba sporna, ker naj bi iz nje, glede na njeno uporabo s strani delodajalca, izhajalo, da sam ni bil imetnik stanovanjske pravice oziroma se mu ta lahko odpove.

B.

4.Pogoje in postopek za privatizacijo stanovanj ureja SZ v poglavju o lastninjenju in privatizaciji stanovanj in stanovanjskih hiš, pri čemer je drugi odstavek 128. člena SZ tisti, ki je določil primere, v katerih lastnik ni bil dolžan prodati stanovanja. Tako ni bil dolžan prodati stanovanja, če je prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice prenehalo stanovanjsko razmerje oziroma mu ga je bilo mogoče odpovedati, ne da bi mu bili zagotovljeni najpotrebnejši prostori skladno z določbami bivšega Zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 35/82 in nasl. - v nadaljevanju ZSR). Člen 148 SZ je v poglavju, ki ureja prehodne in končne določbe. Njegov drugi odstavek ureja primere, ko je lastnik izjemoma dolžan skleniti najemno pogodbo za določen čas z imetnikom stanovanjske pravice, ki gradi ali kupuje stanovanjsko hišo oziroma stanovanje (pa mu po pogojih SZ ni bil dolžan prodati stanovanja). Ta člen torej ne ureja privatizacije (prodaje) stanovanj. Takšna je tudi ustaljena sodna praksa, izoblikovana predvsem z odločbami Vrhovnega sodišča, ki navedene določbe tako razlaga in uporablja.

5.Kot je Ustavno sodišče že pojasnilo v odločbi št. Up-297/96 z dne 15. 6. 2000 (Uradni list RS, št. 81/2000 in OdlUS IX, 292), tudi samo pritrjuje taki razlagi 148. člena SZ, kot jo je izoblikovala in uveljavila sodna praksa in po kateri formulacija "gradi stanovanjsko hišo" v tej določbi ne pomeni novih razlogov za zavrnitev nakupa stanovanja, temveč zakonodajalec z njo napotuje na drugi odstavek 128. člena SZ, s tem pa na določbe 60. in morda 7. člena ZSR. Glede teh se je v letih veljavnosti omenjenega zakona oblikovala bogata sodna praksa, ki je dokazala in utrdila dovoljeno mero razumljivosti in predvidljivosti sicer nujno abstraktnih norm. V spornih primerih je namreč o tem, ali so predvideni dejanski stanovi podani ali ne, odločalo sodišče, kot velja to tudi za SZ. Zmotna je trditev, da izpodbijani 148. člen SZ daje diskrecijsko pravico do odločanja lastniku stanovanja: njemu je prepuščeno le, ali se bo možnosti iz tega člena sploh poslužil. V navedeni zadevi je Ustavno sodišče tudi pojasnilo, da je očitek nedorečenosti ob navedenem neutemeljen. Prav tako pa je zmoten očitek, da nedorečenost norme pomeni kršitev ustavnega načela enakosti, dokler je norma za vse bistveno enake primere enaka.

6.Ker v preostalem po oceni Ustavnega sodišča pobudnik ne sproža novih relevantnih ustavnopravnih vprašanj glede 148. člena SZ, je bilo treba njegovo pobudo zavrniti kot očitno neutemeljeno. Pri tem se Ustavno sodišče v celoti sklicuje na svojo že navedeno odločbo. Ustavno sodišče pa ni pristojno, da bi v postopku abstraktne presoje zakona odločalo o konkretnih razmerjih, ki jih ima pobudnik z lastnikom stanovanja, v katerem živi. To velja tako za presojo pravilnosti odklonitve prodaje stanovanja kot tudi za presojo dopustnosti pogodbenega določila, s katerim se pobudnik sedaj ne strinja.

C.

7.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam- Lukić ter sodnici in sodniki dr. Janez Čebulj, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk, Franc Testen in dr. Lojze Ude. Sklep je sprejelo soglasno.

P r e d s e d n i c a dr. Dragica Wedam-Lukić