Jedro

Toženec v pritožbi neutemeljeno opozarja na nepravilno vročitev tožbe v odgovor. Njegov pritožbeni ugovor, da v nabiralnik bivšega podjetja zelo redko pogleda, ne more imeti pravno upoštevnih posledic. Dejstvo je, da ima toženec dva poštna predalčnika, kar pomeni, da mora oba redno pregledovati. Zvračanje odgovornosti na vročevalce, ki naj bi vedeli, v katerega od predalčnikov se vlagajo pošiljke, je neutemeljeno. Če ima toženec dva poštna predalčnika, je dolžan v obeh pregledovati pošto. Čeprav na poštnih predalčnikih ni imena in priimka, to še ne pomeni, da sta neuporabna. ZPP ne povezuje (ne)uporabnosti poštnega predalčnika z označbo imena in priimka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje z dne 20. 7. 2022. II. Pritožba se zavrne in se potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje z dne 3. 12. 2021. III. Pravdni stranki nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je z zamudno sodbo ugotovilo obseg skupnega premoženja pravdnih strank (I. točka izreka) in tožničin delež na skupnem premoženju, ki znaša 50 % (II. točka izreka); tožencu je naložilo plačilo 137.954 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Tožnici je dolžan povrniti tudi stroške pravdnega postopka v višini 1.042,37 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka).

S sklepom z dne 20. 7. 2022 je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo (I. točka izreka) in mu naložilo povračilo 237,05 EUR tožničinih pravdnih stroškov, ki jih mora vrniti v korist proračuna Republike Slovenije (II. točka izreka).

2. Toženec vlaga pritožbo zoper zamudno sodbo z dne 3. 12. 2021 in zoper sklep o zavrženju predloga za vrnitev v prejšnje stanje z dne 20. 7. 2022. V pritožbi zoper sklep uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da njegovi pritožbi ugodi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, podrejeno pa, da ugodi njegovemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

V pritožbi poudarja, da zaradi otežene komunikacije s pooblaščenko v času, ko je bil bolan, ni bilo možnosti raziskovanja načina vročitve tožbe. Zadovoljil se je s podatkom, ki ga je dobil na pošti, da mu je bila tožba vročena 22. 10. 2021. Sodišče napačno prenaša odgovornost za zamudo v njegovo sfero in sfero njegove pooblaščenke. Pooblaščenko je le obvestil o prejemu tožbe, ne pa o okoliščinah vročitve. Zaradi nepričakovane okoliščine (bolezen) so bile možnosti komuniciranja s pooblaščenko omejene. Sodišče je razpisalo narok, nato pa njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo, čeprav zakon te možnosti ne omogoča. 3. Pritožbo zoper zamudno sodbo vlaga toženec zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da mu tožba ni bila pravilno vročena v odgovor. Na naslovu R. 3 v L. ima dva poštna nabiralnika. Na nobenem ni napisa. Poštni nabiralnik, ki je oddaljen od zvonca, je uporabljal v času, ko je imel registrirano podjetje. Poštarji vedo, da se pošta vroča v nabiralnik ob zvoncu. V nabiralnik bivšega podjetja pogleda le občasno. Ko je slučajno pogledal v ta nabiralnik, je v njem našel tožbo in poziv na odgovor. Na pošti so mu povedali, da mu je bila pošiljka vročena 22. 9. 2021. Poštar mu tožbe ni poskušal vročiti osebno, dopušča pa možnost, da je bil v času, ko je poštar to nameraval, odsoten. Obvestila iz tretjega odstavka 142. člena ZPP ni prejel. Ker na nobenem od poštnih nabiralnikov ni napisan njegov priimek, bi moral poštni uslužbenec pošiljko vrniti pošiljatelju z oznako „neznan“. Poštni nabiralnik, v katerem je našel tožbo, ni uporaben, saj na njem ni imena in priimka.

4. Tožnica je na obe pritožbi odgovorila. Predlaga, da ju sodišče zavrne ter potrdi sklep in zamudno sodbo. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

_O pritožbi zoper sklep z dne 20. 7. 2022_

6. Pri vrnitvi v prejšnje stanje gre za procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek vrne v stanje pred zamudo. Sodišče na predlog stranke dovoli opravo zamujenega dejanja, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka1. 7. Sodišče prve stopnje je toženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrglo. Presodilo je, da bi moral toženec za okoliščine zamude roka vedeti že ob vložitvi odgovora na tožbo. Tega je vložil 22. 10. 2021, z enodnevno zamudo, odgovoru pa ni priložil predloga za vrnitev v prejšnje stanje, čeprav je ob upoštevanju njegovih trditev že prenehal vzrok, ki ga je v predlogu navajal kot vzrok zamude2. Toženec predloga za vrnitev v prejšnje stanje ni vložil v roku 15 dni, ko mu je zdravstveno stanje dovoljevalo posredovanje podatkov za vložitev odgovora na tožbo.

8. Pritožba opozarja na oteženo komunikacijo med tožencem in njegovo pooblaščenko. Vendar pa notranje razmerje med pooblaščencem in stranko ne more predstavljati opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbena navedba, da sta se toženec in njegova pooblaščenka zadovoljila s podatkom, ki ga je toženec dobil na pošti3, kaže na pomanjkljivo skrbnost in vestnost ter ne upravičuje vrnitve v prejšnje stanje. Ob ustrezni skrbnosti bi toženec oz. njegova pooblaščenka že ob vložitvi odgovora na tožbo lahko ugotovila, da je ta prepozen in bi hkrati z njim podala tudi predlog za vrnitev v prejšnje stanje. Obravnavani predlog pa je bil podan šele 29. 12. 2021, več kot tri mesece od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok, zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča prepozen. Pritožbena navedba, da sodišče po opravljenem naroku predloga ne sme zavreči, pa v procesnih določbah nima podlage.

_O pritožbi zoper zamudno sodbo_

9. Prvo sodišče je ugotovilo, da so v skladu s 318. členom ZPP izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, zato je tožbenemu zahtevku ugodilo.

10. Toženec v pritožbi neutemeljeno opozarja na nepravilno vročitev tožbe v odgovor. Njegov pritožbeni ugovor, da v nabiralnik bivšega podjetja zelo redko pogleda, ne more imeti pravno upoštevnih posledic. Dejstvo je, da ima toženec dva poštna predalčnika, kar pomeni, da mora oba redno pregledovati. Zvračanje odgovornosti na vročevalce, ki naj bi vedeli, v katerega od predalčnikov se vlagajo pošiljke, je neutemeljeno. Če ima toženec dva poštna predalčnika, je dolžan v obeh pregledovati pošto. Čeprav na poštnih predalčnikih ni imena in priimka, to še ne pomeni, da sta neuporabna. ZPP ne povezuje (ne)uporabnosti poštnega predalčnika z označbo imena in priimka.

11. Neizkazane so tudi pritožbene navedbe, da osebna vročitev tožbe sploh ni bila poskušana ter da toženec ni prejel obvestila o pošiljki. Za ti dve navedbi pritožnik ni predložil nobenega dokaza. Res je pogoj za nastop fikcije vročitve z ustreznim opozorilom opremljeno obvestilo o poskusu vročitve, puščeno na pravilnem naslovu. Vendar tožencu ni uspelo izkazati, da bi bila vročitev opravljena v nasprotju z zakonskimi določbami 142. člena ZPP. Vročilnica o vročitvi tožbe tožencu izkazuje, da je bila vročitev opravljena skladno z navedenimi zakonskimi določbami. Vročilnica je javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP. Dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje: torej tudi ugotovljeno dejstvo, da je bilo obvestilo puščeno v poštnem predalčniku toženca. Domneva o pravilni vročitvi, ki jo izkazuje vročilnica, je ostala neizpodbita. Toženec je ni uspel izpodbiti, saj za svoje navedbe ni predložil nikakršnih dokazov. Zgolj posplošeno zanikanje prejema obvestila o prispeli pošiljki pa ne zadostuje.

12. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožbi nista utemeljeni. Pritožbeno sodišče ju je zato zavrnilo in potrdilo izpodbijana sklepa (2. točka 365. člena ZPP) in zamudno sodbo (353. člen ZPP), saj tudi ni ugotovilo kršitev, na katere – skladno z določbo drugega odstavka 350. člena ZPP – pazi po uradni dolžnosti.

13. Pritožnik s pritožbama ni uspel, zato do povračila pritožbenih stroškov ni upravičen. Tožničina odgovora na pritožbo nista v bistvenem prispevala k razjasnitvi zadeve na pritožbeni stopnji, zato stroške, ki jih je imela z njima, nosi sama.

1 Primerjaj 116. člen ZPP. 2 Vzrok zamude naj bi bil dolgotrajen in nepredvidljiv potek bolezni COVID-19, zaradi katere vse do 21. 10. 2021 svoji pooblaščenki ni mogel posredovati osnovnih podatkov za sestavo obrazloženega odgovora na tožbo. 3 Da mu je bila tožba vročena 22. 10. 2022.