Jedro

Na nepravilno vročitev se ne more sklicevati stranka, ki je odločbo prejela in se zoper njo pravočasno pritožila. Stroški izvršitelja spadajo med izvršilne stroške (293. člen ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, na njegovo zahtevo pa mu mora nato za izvršbo potrebne stroške povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje delno ustavilo izvršbo za 22. 12. 2021 plačanih 200,00 EUR, skupaj na račun izvršilnih stroškov, zakonskih zamudnih obresti od izvršilnih stroškov, zakonskih zamudnih obresti od glavnice in dela glavnice plačanih 200,00 EUR (I. točka izreka). Sklenilo je še, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni povrniti stroške v znesku 382,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude pri plačilu (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se dolžnik pravočasno pritožuje. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ne navaja. V pritožbi opozarja, da mu izpodbijani sklep ni bil pravilno vročen, saj bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti preveriti naslov za vročanje. S tem je sodišče prve stopnje zavedlo tudi izvršitelje. Nadalje izpostavlja, da je navedba v izpodbijanem sklepu, da je plačal 200,00 EUR, napačna, saj je napisal zgolj ugovor in plačal sodno takso. Terjatev 537,29 EUR, katero naj bi bil dolžan, upnik sploh ni imel. V ugovoru in sodnem spisu so dokazi, da je pogodba nična. Poleg tega v času nastanka terjatve v Sloveniji ni imel zdravstvenega zavarovanja. Ker izvršitelja ni naročil, ga tudi ne bo plačal. V nadaljevanju se sklicuje na potrdilo o odjavi stalnega prebivališča in potrdilo o prijavi začasnega prebivališča ter potrdilo, da je samskega stanu. Zato meni, da izterjevalci niso imeli kaj iskati na naslovu bivanja v ... . 22. 12. 2021 sta izvršitelja hodila okoli hiše in z grožnjami vstopila vanjo brez vsakega razloga. Pri tem sta od A. A., s katero nimata skupnega premoženja, saj je na tem naslovu le prijavljen, zahtevala 1.359,07 EUR in od nje izsilila zadnjih 200,00 EUR. Poleg zgoraj navedenih dokazov, prilaga še izpis ZZZS, sklep z dne 14. 11. 2017, izjavo o prijavi začasnega prebivališča, rubežni in cenilni zapisnik, pobotnico in seznam zarubljenih stvari.

3. Upnik na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma pojasnjuje, da je dolžnikovo pritožbo reševalo kot pritožbo zoper II. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje. Po izpodbijanju I. točke izreka dolžnik namreč nima pravnega interesa, saj s pritožbo v tem delu zase ne more doseči boljšega pravnega položaja. Sodišče druge stopnje se posledično do pritožbenih navedb, ki jih dolžnik podaja v zvezi s I. točko izreka (da ni ničesar plačal), posebej ne opredeljuje.

6. Neutemeljene so pritožbene navedbe, da dolžniku izpodbijani sklep ni bil pravilno vročen in da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti ugotoviti njegov naslov bivanja. V skladu s prvim odstavkom 145. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, mora stranka ali njen zakoniti zastopnik, če do vročitve odločbe druge stopnje, s katero se konča postopek, spremeni svoj naslov, to takoj sporočiti sodišču. Dolžnik v pritožbi ne navaja, da bi sodišču sporočil spremembo naslova, zato se na morebitno nepravilno vročitev izpodbijanega sklepa že iz tega razloga ne more sklicevati. Izpodbijan sklep je bil tako pritožniku pravilno (osebno) vročen. Tudi sicer pa se na na nepravilno vročitev ne more sklicevati stranka, ki je odločbo prejela in se zoper njo pravočasno pritožila.

7. Sodišče prve stopnje je o upnikovih stroških odločilo na podlagi upnikove vloge z dne 24. 12. 2021, h kateri je priloženo tudi poročilo izvršitelja o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in povračilo stroškov izvršitelja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da so bili stroški pravočasno priglašeni (osmi odstavek 38. člena ZIZ) ter da so bili tudi potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ), saj je v predmetnem izvršilnem postopku tekla izvršba na premičnine, neposredna dejanja izvršbe pa skladno z določbo 7. člena ZIZ opravljajo izvršitelji. Kot potrebne stroške je sodišče prve stopnje – v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom – ocenilo: (-) 800 točk za uspešen rubež v skladu s tar. št. 1; (-) 50 točk za vložitev zahteve za vpis rubeža v uradni register zastavljenih premičnine v skladu s tar. št. 2; (-) 20 točk za izdelavo obračuna stroškov v skladu s tar. št. 16; (-) 50 točk za pripravo obračuna obresti skladno s tar. št. 16; (-) kilometrino v znesku 49,61 EUR, kar predstavlja 121 km v skladu z 11. členom; (-) materialni stroški znesku 14,94 EUR v skladu z 10. členom; vse povečano za 22 % DDV v znesku 69,03 EUR, kar skupaj znaša 382,78 EUR.

8. Dolžnik pritožbeno ne izpodbija, da izvršitelj ni opravil posameznih dejanj, ki jih je navedel v poročilu oziroma priglasil upnik, temveč zgolj pavšalno navaja, da izvršiteljevih dejanj ni naročil, zaradi česar jih ni dolžan plačati. Ker torej pritožbeno ni izpodbijana oprava posameznih dejanj s strani izvršitelja, sodišče druge stopnje šteje, da so bila opravljena in potrebna. Ker je nadalje tudi preizkus pravilne uporabe materialnega prava pokazal, da je izvršitelj zanje priglasil nagrado v skladu z zgoraj citiranim pravilnikom, so bili stroški v priglašeni višini pravilno priznani. Stroški izvršitelja spadajo namreč med izvršilne stroške (293. člen ZIZ). Po prvem odstavku 38. člena ZIZ izvršilne stroške najprej plača upnik, na njegovo zahtevo pa mu mora nato za izvršbo potrebne stroške povrniti dolžnik (peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik smiselno zatrjuje, da izvršitelj ne bi smel opravljati izvršilnih dejanj na naslovu v ..., ker tam takrat ni imel (več bivališča), je pojasniti, da za odločitev o pritožbi niso odločilnega pomena. Kljub temu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko izvršitelj opravi rubež premičnih stvari kjer koli se nahajajo dolžnikove stvari.1

9. Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na nepravilno opravljeno izvršbo, za odločitev o pritožbi niso pravno odločilne. Odpravi le-teh je namenjena zahteva po 52. členu ZIZ. V kolikor je izvršitelj rubil predmete, ki niso bili v posesti dolžnika, pa mora tretja oseba vložiti ugovor po 64. členu ZIZ. V zvezi s pritožbenimi trditvami, ki se nanašajo na samo terjatev in upnikovo upravičenje za njeno izterjavo, pa je dodati, da je sklep o izvršbi pravnomočen. Dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep tako ne more več navajati dejstev, ki se nanašajo na samo utemeljenost upnikove terjatve. Glede na pojasnjeno v tej točki, tudi priloženi dokazi na katere se v zvezi s temi navedbami sklicuje dolžnik, na odločitev sodišča druge stopnje o tej pritožbi ne morejo vplivati.

10. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in sodišče druge stopnje ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Sodišče druge stopnje o dolžnikovih pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Glej sklep Višjega sodišča v Mariboru I Ip 477/2018 z dne 27. 9. 2018.