Jedro

V obravnavani zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč za odškodninski spor iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1, zato je glede stroškov postopka potrebno upoštevati določbe ZPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka spremeni tako, da glasi:

"Znesek iz I. točke izreka sklepa je Splošni bolnišnici A. v roku 8 dni dolžna povrniti tožeča stranka na transakcijski račun št. SI56 ..."

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom delodajalcu priče, Splošni bolnišnici A., priznalo povrnitev izplačanega nadomestila plače za pričo B. B. zaradi odsotnosti z dela dne 23. 11. 2023 v višini 49,55 EUR (I. točka izreka). Sklenilo je, da je navedeni znesek dolžan Splošni bolnišnici A. povrniti toženec na transakcijski račun delodajalca priče v roku 8 dni (II. točka izreka), in da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njegove izvršitve (III. točka izreka).

2.Zoper II. točko izreka sklepa je pritožbo vložil toženec iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da je stroške, ki so nastali zaradi zaslišanja priče B. B. na naroku dne 23. 11. 2023, dolžan povrniti toženec, namesto pravilno tožnik. Priča ima pravico do povrnitve stroškov pričanja, toženec tudi ne ugovarja višini. Oporeka zaključku, kjer se je sodišče oprlo na 68. člen ZDDS-1 po katerem v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj, stroške za izvedbo dokazov z izvedencem vedno krije tožena stranka, ne glede na izid postopka. V tem primeru gre za socialni spor iz druge alineje drugega odstavka 7. člena ZDDS, torej za spor o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva. Toženec ni predlagal zaslišanja priče. Priča ni bila zaslišana kot izvedenec medicinske stroke, temveč kot oseba, ki ji je tožnik očital pristranskost in protipravna ravnanja ter je toženec v postopku v celoti uspel. Odškodninski spor ni spor o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, zato se glede stroškov ne more uporabiti določba 68. člena ZDDS-1, temveč veljajo določbe ZPP. ZPP v 152. členu določa, da vsaka stranka sama krije stroške, ki jih povzroči s svojimi dejanji, iz 154. člena pa izhaja, da na koncu krije stroške postopka tista stranka, ki v pravdi ni uspela. ZDSS‑1 v 62. členu omogoča, da lahko sodišče izvede dokaze tudi po uradni dolžnosti. Za tak primer v drugem odstavku istega člena ZDSS-1 predvideva, da znesek, ki je potreben za stroške izvedbe dokaza, razen za dokaz z izvedencem iz drugega odstavka 68. člena tega zakona, založi ena ali obe stranki. Če ta znesek ni založen v roku, ki ga je določilo sodišče, sodišče opusti izvedbo dokaza. Sodišče ni predvidelo založitve predujma. Prav bi bilo, da sodišče tudi strošek drugega zaslišanja, na naroku 21. 6. 2024 (o katerih še ni odločeno) naloži v plačilo tožniku. Predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da stroške priče naloži v plačilo tožniku.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) preizkusilo izpodbijani del sklepa sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni kršilo procesnih pravil, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, vendar pa je ob pravilno ugotovljenem dejanskem stanju, zmotno uporabilo materialno pravo.

5.Tožnik je zahteval, da mu toženec plača odškodnino v znesku 20.009,55 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče je na naroku kot pričo zaslišalo imenovano zdravnico B. B., zaslišanje katere je predlagal tožnik. S sodbo z dne 21. 6. 2024 je bil tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine zavrnjen. Sporno je, kdo je dolžan plačati stroške pričnine.

6.Sodišče prve stopnje je s sklicevanjem na 68. člen ZDSS-1 odločilo, da mora stroške za pričo povrniti toženec. ZDSS-1 v prvem odstavku 68. člena določa, da v socialnih sporih o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva krije zavod svoje stroške ne glede na izid postopka. V drugem odstavku istega člena je določeno, da v sporih iz prvega odstavka krije zavod stroške za izvedbo dokazov z izvedencem, ne glede na izid postopka. Če je po nalogu sodišča treba založiti določen znesek za stroške izvedbe tega dokaza, ga založi zavod.

7.Utemeljen je pritožbeni očitek, da v obravnavani zadevi ne gre za spor o pravicah do in iz socialnih zavarovanj in socialnega varstva, temveč za odškodninski spor iz drugega odstavka 7. člena ZDSS-1. Ta določa, da je socialno sodišče na področjih iz prvega odstavka 7. člena ZDSS-1 pristojno odločati tudi o povrnitvi škode, ki jo je državni organ oziroma nosilec javnih pooblastil povzročil zavarovancu oziroma upravičencu do socialnega varstva. Odločitve v tem primeru ni dopustno opreti na določbo prvega odstavka 68. člena ZDSS-1, ki se nanaša le na odločanje o pravici do in iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V socialnem sporu zaradi plačila odškodnine je glede stroškov postopka potrebno upoštevati določbe ZPP. Na uporabo določb ZPP napotuje 19. člen ZDSS-1, ki določa, da se v postopku v delovnih in socialnih sporih uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni s tem zakonom določeno drugače. ZDSS‑1 povračila stroškov postopka v odškodninskem sporu ne predpisuje drugače.

8.Temeljno pravilo o povrnitvi stroškov postopka v ZPP je kriterij uspeha (prvi odstavek 154. člena ZPP). Tožnik, ki je predlagal zaslišanje imenovane zdravnice, z zahtevkom pred sodiščem prve stopnje ni uspel. Utemeljen je zato pritožbeni očitek, da mora stroške za pričo kriti tožnik.

9.Pritožbeno sodišče je na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s 358. členom ZPP pritožbi toženca ugodilo in izpodbijani del sklepa (II. točko izreka) spremenilo tako, da je stroške nadomestila plače za pričo delodajalcu priče, dolžan poravnati tožnik v 8 dneh na TRR delodajalca.

Zveza: