Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče kršilo prvi odstavek 51. člena in drugo alinejo tretjega odstavka 59. člena ZUS-1, ker ni izvedlo glavne obravnave, kljub temu, da tožeči stranki v postopku izdaje upravnega akta ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: Ali je Upravno sodišče kršilo prvi odstavek 51. člena in drugo alinejo tretjega odstavka 59. člena ZUS-1, ker ni izvedlo glavne obravnave, kljub temu, da tožeči stranki v postopku izdaje upravnega akta ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je s sodbo zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo Ministrstva za pravosodje št. 705-139/2019/25 z dne 21. 10. 2019. Z navedeno odločbo je Ministrstvo za pravosodje ugotovilo, da je tožniku z dnem 20. 10. 2019 prenehalo dovoljenje za opravljanje dejavnosti vročanja in odločilo, da tožnik z istim dnem preneha opravljati dejavnost vročanja za sodišče. 2. Iz obrazložitve sodbe izhaja ugotovitev Upravnega sodišča, da je izpodbijana odločba posledica spremembe Zakona o kazenskem postopku, s katero je zakonodajalec v kazenskih zadevah ukinil dejavnost vročanja za sodišča osebam, ki niso detektivi ali izvršitelji. Tožnik je trdil, da navedena zakonska sprememba ni v skladu z Ustavo RS, vendar je Upravno sodišče te ugovore zavrnilo kot neutemeljene. Pojasnilo je tudi, da je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker relevantno dejansko stanje med strankama ni bilo sporno.

3. Tožnik je vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. Vrhovnemu sodišču je predlagal, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP). Ker neizvedba glavne obravnave posega v človekovo pravico iz 22. člena Ustave RS, se namreč kot pravno pomembno zastavlja vprašanje, ali odločitev Upravnega sodišča, da, v primeru, kot je obravnavani (enostopenjski upravni postopek brez sodelovanja stranke), ne bo izvedlo glavne obravnave, (ne)dopustno posega v navedeno ustavno pravico. O tem vprašanju Vrhovno sodišče še ni odločalo, hkrati pa je pomembno za zagotovitev pravne varnosti ter enotnost in razvoj sodne prakse, saj se bo lahko pojavilo še v drugih sporih v zvezi z izvedbo glavne obravnave na podlagi druge alineje tretjega odstavka 59. člena ZUS-1 v povezavi s spoštovanjem pravice stranke iz 22. člena Ustave RS.

6. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.