Jedro

Predznamba se dovoli na podlagi listin, ki verjetno izkazujejo pravni temelj pridobitve pravic. S cesijsko pogodbo se lastninska pravica ne more prenašati, zato na podlagi takšne listine predznamba ni mogoča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Dovoli se izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanih sklepov, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor nasprotnega udeleženca A. P. ter hkrati delno spremenilo sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 9.3.2006, tako da je dovolilo predznambo pridobitve lastninske pravice v korist predlagatelja do treh osmin (namesto do ½).

Zoper sklep se pritožuje nasprotni udeleženec, ki predlaga, da Višje sodišče pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi tako, da ne dovoli predznambe pridobitve lastninske pravice v korist podjetja G. d.o.o.. Navaja, da mora imeti po 3. točki 1. odstavka 49. člena ZZK v povezavi s 1. točko 1. odstavka 40. člena ZZK listina, ki je podlaga za predznambo in ki sicer ni overjena, zemljiškoknjižno dovolilo. Ne glede na dejstvo, da o pogodbi, ki je podlaga za vpis predznambe, teče pravda in je torej vprašljiva njena veljavnost, ta listina nima zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bi bil možen prepis lastništva v zemljiško knjigo. Prodajalec namreč v 3. členu pogodbe dovoljuje vknjižbo lastninske pravice na nepremičnini vl. št. 950 k.o. ... do ½ na ime kupca G. d.o.o. in na ime D. d.o.o., do ½. Pritožnik je lastnik te nepremičnine le do ¾ in ne do celote, na podlagi sklepa o dedovanju, pred njim pa njegov pravni prednik M. J., ker so v zemljiško knjigo kot solastniki vpisani še drugi. Iz zemljiške knjige izhaja, da je predznamba pridobitve lastninske pravice vpisana na ime G. d.o.o. dvakrat do 3/8, kar je prav tako napačno. V zemljiški knjigi je navedeno napačno ime pritožnika, katerega priimek je ... in ne ...

Predlagatelj v odgovoru na pritožbo navaja, da listine, na podlagi katerih je sodišče prve stopnje dovolilo predznambo, v celoti ustrezajo zakonskim pogojem. Prodajna pogodba z dne 17.6.2000 predstavlja listino iz 3. točke 1. odstavka 49. člena ZZK-1, saj gre za prodajno pogodbo z zemljiškoknjižnim dovolilom, na kateri pa podpis ni overjen. Če bi bilo dovolilo eventualno pomanjkljivo, pa bi šlo za listino iz 2. točke 1. odstavka 49. člena ZZK-1, saj bi šlo za listino o pravnem poslu, iz katere izhaja obveznost izstaviti zemljiškoknjižno dovolilo. Pogodba o odstopu pogodbenih pravic in dogovor o asignaciji v kombinaciji s prodajno pogodbo pa predstavlja listino iz 2. točke 1. odstavka 49. člena ZZK-1. Bistvo podlage za predznambo je, da predlagatelj izkaže zavezovalni posel, ki ni bil realiziran. Obligacijskopravno podlago je predlagatelj s predloženimi listinami izkazal, o z. k. tradiciji pa se že vodi pravda. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne.

Pritožba je utemeljena.

V skladu z 2. točko 1. odstavka 49. člena Zakona o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 58/03, v nadaljevanju ZZK-1) se predznamba dovoli na podlagi zasebne listine oziroma notarskega zapisa o pravnem poslu iz 1. oziroma 2. odstavka 36. člena zakona, ki ne vsebuje zemljiškoknjižnega dovolila (kar pomeni, da dovolilo še ni bilo izstavljeno), na podlagi 3. točke 1. odstavka istega člena pa se dovoli predznamba tudi na podlagi listine iz 1. točke 1. odstavka 40. člena ZZK-1, na kateri podpis ni overjen (torej na zemljiškoknjižnemu dovolilu podpis ni overjen in s tem ni z gotovostjo dokazano, da ga je res izstavila oseba, ki je v zemljiškoknjižnem dovolilu navedena kot tista, ki ga izstavlja). Predznamba se torej dovoli na podlagi listin, ki verjetno izkazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravic.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na 3. točko 1. odstavka 49. člena ZZK-1 in navedlo, da pogodba o odstopu pogodbenih pravic in dogovora o asignaciji z dne 3.3.2006 oziroma z dne 17.3.2006 v povezavi s prodajno pogodbo za stanovanjsko hišo z dne 17.6.2000 in sklepom o dedovanju opr. št. III D 473/2003 z dne 18.67.2004 izpolnjuje navedeni pogoj in je zadostna podlaga za vpis predznambe pridobitve lastninske pravice predlagatelja do 3/8 pri nepremičninah parc. št. 1433/2, vpisanih v vl. št. 950 k.o. .... Takšna odločitev je materialno pravno zmotna.

Neoverjeno zemljiškoknjižno dovolilo v 3. členu prodajne pogodbe se namreč glasi, da prodajalec dovoljuje, da se v zemljiški knjigi vknjiži lastninska pravica na ime kupcev G. d.o.o., do 1/2 in D. d.o.o., do 1/2 (oboje od skupnih 3/4, torej za vsakega do 3/8 glede na celoto). Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je predlagatelj na podlagi navedene pogodbe že vpisal predznambo pridobitve lastninske pravice do 3/8, v tej zadevi pa predlaga vpis predznambe lastninske pravice do drugih 3/8, glede katerih je bilo izdano zemljiškoknjižno dovolilo v korist drugega kupca, D. d.o.o., (sedaj F. B. d.o.o.). Takšen predlog pa ne more biti utemeljen, saj bi predznambo lahko predlagal le D. d.o.o. oziroma F. B. d.o.o., v svojo korist, ne pa tudi predlagatelj. S pogodbo o odstopu pogodbenih pravic in dogovorom o asignaciji, kakršna je bila sklenjena med F. B. d.o.o., in predlagateljem namreč stvarnopravnih pravic ni mogoče prenašati, zato na podlagi takšne listine tudi predznamba v korist predlagatelja ni mogoča. Navedena listina namreč ne izkazuje pravnega temelja za pridobitev lastninske pravice, ki se, kot že navedeno, ne more prenašati s cesijsko pogodbo. Iz istega razloga predznamba ne pride v poštev tudi na podlagi 2. točke 1. odstavka 49. člena ZZK-1, ki jo kot podlago za dovolitev predznambe v korist predlagatelja v odgovoru na pritožbo neutemeljeno navaja predlagatelj.

Glede na navedeno, je sodišče druge stopnje v skladu s 5. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep in sklep zemljiškoknjižnega referenta ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ter hkrati dovolilo izbris vpisov, opravljenih na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in ponoven vpis plombe. V 161. členu ZZK-1 namreč ni podlage za spremembo sklepa v primeru, kot je konkretni, ko zemljiškoknjižni sodnik sklep zemljiškoknjižnega referenta vzdrži v veljavi oziroma ugovor zavrne. Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku upošteva zgoraj navedena izhodišča in o predlogu predlagatelja za predznambo lastninske pravice ponovno odloči.