Jedro

Oškodovanec je omejen že glede pritožbe zoper sodbo sodišča 1. stopnje; v nobenem izmed treh primerov pa nima pravice do pritožbe zoper sodbo sodišča 2. stopnje, zato se takšna pritožba zavrže kot nedovoljena.

Izrek

Pritožba oškodovancev B. D. in S.V. se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje kot nedovoljeno zavrglo pritožbo obeh oškodovancev zoper sodbo Višjega sodišča v Celju, opr. št. Kp 334/2002 z dne 24.9.2002. Zoper ta sklep sta se pravočasno pritožila oškodovanca s skupno pritožbo smiselno zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Smiselno sta predlagal, da se njuna pritožba obravnava kot dovoljena. Pritožba ni utemeljena. Odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu je pravilna. Po členu 367/IV Zakona o kazenskem postopku (ZKP) sme oškodovanec izpodbijati sodbo sodišča prve stopnje samo glede odločbe o stroških kazenskega postopka, sodbe sodišča druge stopnje pa oškodovanec sploh ne sme izpodbijati. Po členu 398 ZKP je dovoljena pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje na V. s. samo v treh primerih, ki jih je navedlo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, vendar oškodovanec v nobenem primeru ne more biti upravičeni pritožnik. Zato se pritožbeno sodišče strinja z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da skupna pritožba obeh oškodovancev ni dovoljena in jo je zato sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.