Jedro

Tožnikova pooblaščena odvetniška družba je tožbo zoper dokončno odločbo naslovila in posredovala Upravnemu sodišču Republike Slovenije, ki je s sklepom sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi in da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Na pristojno sodišče je obravnavana zadeva prispela po preteku 30 - dnevnega roka za vložitev tožbe (72. člena ZDSS-1), zato jo je sodišče prve stopnje pravilno, kot prepozno vloženo, zavrglo.

V 8. odstavku 112. člena ZPP je določeno, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma iz 3. odstavka 87. člena ZPP ali očitni pomoti vložnika. Ker je bil v dokončni odločbi naveden pravilen pravni pouk, v katerem roku in na katero sodišče je potrebno vložiti tožbo, dokončna odločba pa je bila vročena tudi tožnikovi pooblaščeni odvetniški družbi, so pritožbene navedbe o očitni pomoti vložnika neutemeljene. Ne glede na to, da je imela pooblaščena odvetniška družba na datoteki napisan napačen naslov sodišča, takšnega postopanja ni mogoče šteti kot očitno pomoto, niti to ne opravičuje ravnanja pooblaščenke, ker mora z ustrezno skrbnostjo preveriti, ali so podatki o naslovu sodišča pravilni in na katero sodišče je potrebno nasloviti tožbo oziroma kateri naslov je naveden. Skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je tožnikovo tožbo kot prepozno vloženo zavrglo.

2. Zoper sklep je pritožbo vložil tožnik po pooblaščencu zaradi bistvene kršitve določb postopka in napačne uporabe materialnega prava. Izpostavlja, da je pravočasno vložil tožbo, vendar na nepristojno sodišče zaradi očitne pomote. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo 8. odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP). Navaja, da je bila tožba izdelana na predhodni računalniški datoteki, ki je imela v glavi naslovnika: Upravno sodišče Republike Slovenije, Zunanji oddelek Maribor. Ne gre pa prezreti tudi dejstva, da je bila tožba že poslana v odgovor toženi stranki. Sodišče je tožbo zavrglo šele po prejemu odgovora na tožbo. Nepristojno sodišče je toženo stranko pozvalo na predložitev pooblastila in plačilo takse, ki jo je tožnik tudi poravnal. Meni, da bi se sodišče moralo izreči za nepristojno takoj po prejemu tožbe. Sodišče bi moralo najprej preizkusiti, ali tožba sploh spada v pristojnost sodišča ali ne. Sodišče pa je že začelo s postopkom, saj je opravilo razna dejanja, s tem, ko je pozvalo na predložitev pooblastila, na plačilo sodne takse in vročilo tožbo v odgovor toženi stranki, ki je nanjo tudi odgovorila. Ker so pooblaščenci tožeče stranke tudi očitno napačno navedli naslovnika iz že navedenih razlogov in ker se je sodišče izreklo za nepristojno šele, ko je postopek že začel teči, čeprav bi moralo na nepristojnost paziti po uradni dolžnosti in ne na ugovor tožene stranke, pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da bo sodišče lahko nadaljevalo postopek in tožbo upoštevalo kot pravočasno. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve določbe 112. člena ZPP.

5. Po 72. členu v zvezi s 3.a točko 1. odstavka 7. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) se tožba v sporu o pravici do in iz obveznega zavarovanja za primer brezposelnosti in plačevanja prispevkov za to zavarovanje, vloži v 30 dneh od vročitve dokončnega upravnega akta.

6. Sodišče prve stopnje je tožbo, vloženo 10. 7. 2015, utemeljeno štelo, da gre za tožbo zoper dokončno odločbo drugostopnega organa Republike Slovenije, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti št. ... z dne 5. 6. 2015 v zvezi z odločbo Zavoda Republike Slovenije št. ... z dne 26. 11. 2014, s katero je bila zavrnjena tožnikova zahteva za priznanje denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Navedena dokončna odločba z dne 5. 6. 2015 je bila vročena tožnikovi pooblaščeni odvetniški družbi 11. 6. 2015. 30-dnevni rok za vložitev tožbe je tako pričel teči 12. 6. 2015 in se je iztekel dne 11. 7. 2015 oziroma v skladu s 4. odstavkom 111. člena ZPP, v ponedeljek 13. 7. 2015. 7. Iz dokumentacije izhaja, da je tožnikova pooblaščena odvetniška družba tožbo zoper citirano dokončno odločbo naslovila na Upravno sodišče Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Mariboru in jo temu sodišču tudi priporočeno posredovala dne 10. 7. 2015. Tega dne se šteje, da je bila tožba vložena pri Upravnem sodišču Republike Slovenije.

8. Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Mariboru je s sklepom opr. št. II U 277/2015-12 sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi ter, da bo po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopljena v reševanje Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. Delovno in socialno sodišče je spis s celotno dokumentacijo prejelo 18. 12. 2015, kar vse je razvidno iz dohodnega žiga (listovna št. 20).

9. Glede na to, da je rok za vložitev tožbe pri sodišču potekel 13. 7. 2015, Delovno in socialno sodišče pa je tožbo prejelo dne 18. 12. 2015, tudi pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila tožba vložena po izteku zakonsko določenega 30-dnevnega roka in jo je s tem v zvezi sodišče prve stopnje kot prepozno v skladu z določbo 274. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 72. člena ZDSS-1 pravilno kot prepozno zavrglo.

10. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v 8. odstavku 112. člena ZPP določeno, da če je bila vloga, ki je vezana na rok izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, se šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz 3. odstavka 86. člena oziroma iz 3. odstavka 87. člena ZPP ali očitni pomoti vložnika.

11. Ker je tožnik imel pooblaščeno odvetniško družbo, je bistven odgovor na vprašanje, ali gre za očitno pomoto vložnika.

12. Ob upoštevanju, da je bil v dokončni odločbi naveden pravilen pravni pouk, v katerem roku in na katero sodišče je potrebno vložiti tožbo, dokončna odločba pa je bila vročena tudi tožnikovi pooblaščeni odvetniški družbi, pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe o očitni pomoti vložnika neutemeljene. Ne glede na to, da je imela pooblaščena odvetniška družba na datoteki napisan napačen naslov sodišča, takšnega postopanja ni mogoče šteti kot očitno pomoto, niti to ne opravičuje ravnanja pooblaščenke, ker mora z ustrezno skrbnostjo preveriti, ali so podatki o naslovu sodišča pravilni in na katero sodišče je potrebno nasloviti tožbo oziroma kateri naslov je naveden. Enako stališče je pritožbeno sodišče zavzelo že v več zadevah, kot npr. v zadevi Psp 258/2014 z dne 5. 6. 2014, ki jo je citiralo že sodišče prve stopnje, enako pa izhaja tudi iz številnih judikatov Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kot npr. iz sklepa II Ips 1222/2008 z dne 12. 7. 2012. V navedenem sklepu je Vrhovno sodišče Republike Slovenije navajalo, da skrbnost pri sestavljanju vlog, naslovljenih na sodišče, od odvetnika zahteva, da pravilno določi in zapiše naziv sodišča v vlogi. Zato ne gre za očitno pomoto, kadar je vloga vložena pri nepristojnem sodišču in je nanj tudi naslovljena. V konkretnem primeru je bila tožba poslana in naslovljena na Upravno sodišče Republike Slovenije, Zunanji oddelek v Mariboru.

13. Pritožbene navedbe, da je bila tožba zavržena šele potem, ko je bila poslana v odgovor toženi stranki in da je nepristojno sodišče pozvalo tožnika k predložitvi pooblastila in plačilu takse, za pritožbeno rešitev zadeve niso relevantne. Sodišče mora na obstoj procesnih predpostavk paziti ves čas postopka in ne le v fazi predhodnega preizkusa tožbe.

14. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče v skladu z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v skladu s 1. odstavkom 165. člena v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe, ker z njo ni uspel.