Jedro

Določbo o zastaranju izvršitve izrečene sankcije za prekršek iz prvega odstavka 44. člena ZP-1 je mogoče smiselno uporabiti le v primeru, da po poteku dveh let od pravnomočnosti zadnje odločbe (s katero je storilec dosegel oziroma presegel 18 oziroma voznik začetnik 8 kazenskih točk) sodišče ne izda sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne pa v primerih, ko znotraj triletnega roka med posameznima odločbama, s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke, preteče več kot dve leti.

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se ugotovi, da je bila z izpodbijanim pravnomočnim sklepom kršena določba tretjega odstavka 22. člena Zakona o prekrških.

Obrazložitev

A. 1. S sklepom Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu EPVD 107/2009 z dne 13.10.2009 je bilo M.A. izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za več kategorij motornih vozil, ki so bile vpisane v vozniško dovoljenje na dan 15.4.2009, ker je v obdobju od 28.10.2006 do 14.7.2009 po Zakonu o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1), kot voznik motornega vozila kategorije „B“, dosegel 18 kazenskih točk. Sodišče je storilcu naložilo plačilo sodne takse. Zoper navedeno odločbo je storilec vložil pritožbo, ki ji je Višje sodišče v Mariboru ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se prenehanje veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja ne izreče, stroški postopka na prvi in drugi stopnji pa bremenijo proračun.

2. Zahtevo za varstvo zakonitosti vlaga vrhovni državni tožilec. Navaja, da je Višje sodišče v Mariboru v odločbi, s katero je spremenilo sklep Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu svojo odločitev oprlo na tretji odstavek 22. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1), v katerem je določeno, da se za izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije. To določbo je razlagalo tako, da dveletni zastaralni rok izvršitve iz prvega odstavka 44. člena ZP-1 ne sme poteči ne le med zadnjo pravnomočno odločbo, s katero so posameznemu storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu in sklepom o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč tudi med posamično pravnomočno odločbo, s katero so takšnemu storilcu izrečene kazenske točke, in datumom storitve prekrška iz naslednje pravnomočne odločbe s kazenskimi točkami. Meni, da takšna razlaga ni pravilna, ker bi pomenila nerazumno nasprotje s tisto določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1, po kateri sodišče izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu in pri tem ne določa, da med dvema odločbama s kazenskimi točkami ne sme preteči več kot dve leti. Določbe o zastaranju iz prvega odstavka 44. člena ZP-1 bi bilo mogoče uporabiti zgolj v primeru, da po poteku dveh let od pravnomočnosti zadnje odločbe storilcu ni bila več izrečena nobena kazenska točka. Vrhovnemu sodišču predlaga, da ugotovi, da je sodišče z izpodbijanim pravnomočnim sklepom kršilo določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1, na način določen v 4. točki 156. člena ZP-1. B.

3. Če voznik v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu, mu sodišče v skladu s tretjim odstavkom 22. člena ZP-1 izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za vse kategorije motornih vozil, za katere je storilec imel dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Izrek sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni dopusten, če pretečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je storilec dosegel število kazenskih točk, ki ima za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Za izrek sankcije se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije.

4. Zastaranje izvršitve sankcije za prekršek je urejeno v 44. členu ZP-1, ki v prvem odstavku določa, da se izrečene sankcije za prekršek ne smejo začeti izvrševati, če pretečeta dve leti od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna. V drugem odstavku navedenega člena je določeno, da zastaranja ne teče v času, ko se po zakonu sankcije ne smejo izvrševati, v tretjem odstavku pa, da zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek o prekršku ali za izvršitev, ki meri na izvršitev sankcije. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa se sankcije ne smejo začeti izvrševati po preteku štirih let od dneva, ko je odločba, s katero je bila sankcija izrečena, postala pravnomočna.

5. V obravnavanem primeru je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu s sodbo z dne 20.9.2006, ki je postala pravnomočna dne 28.10.2006 storilcu M.A. poleg globe izreklo 10 kazenskih točk za prekršek, ki ga je storil dne 16.5.2006. Policijska postaja Ravne na Koroškem je storilcu M.A. izdala plačilni nalog, ki je postal pravnomočen dne 14.7.2009, s katerim mu je za prekršek storjen dne 15.4.2009 poleg globe izrekla 9 kazenskih točk. Ker je storilec v času treh let storil prekrška, s katerima je dosegel oziroma presegel 18 kazenskih točk, mu je Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu s sklepom z dne 13.10.2009 izreklo prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Višje sodišče v Mariboru je s sklepom z dne 12.11.2009 ugodilo pritožbi storilca M.A. ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da se prenehanje veljavnosti storilčevega vozniškega dovoljenja ne izreče. V razlogih sklepa je navedlo, da je storilec v času krajšem od treh let v cestnem prometu dosegel 19 kazenskih točk, vendar je med pravnomočnostjo sodbe Okrajnega sodišča v Slovenj Gradcu in datumom storitve prekrška iz plačilnega naloga Policijske postaje Ravne na Koroškem poteklo več kot dve leti. Ob smiselni uporabi prvega odstavka 44. člena ZP-1 dveletni rok ne sme poteči ne le med zadnjo pravnomočno odločbo, s katero so posameznemu storilcu izrečene kazenske točke v cestnem prometu in sklepom o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, temveč tudi med posamezno pravnomočno odločbo, s katero so takšnemu storilcu izrečene kazenske točke in datumom storitve prekrška iz naslednje pravnomočne odločbe s kazenskimi točkami.

6. Določbo tretjega odstavka 22. člena ZP-1 je po stališču Vrhovnega sodišča v delu, ki določa, da se za izrek sankcije smiselno uporabljajo določbe tega zakona o zastaranju izvršitve sankcije (torej določbe 44. člena ZP-1) potrebno razlagati tako, da ko potečeta dve leti od pravnomočnosti odločbe o prekršku, s katero so bile izrečene kazenske točke v cestnem prometu, zaradi katerih je voznik dosegel ali presegel 18 kazenskih točk, izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni več dopusten(1). Ta rok določen v tretjem odstavku 22. člena ZP-1 je enak splošnemu (relativnemu) roku za zastaranje izvršitve sankcij iz prvega odstavka 44. člena ZP-1. Glede zadržanja in pretrganja zastaranja izreka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja pa se smiselno uporabljata drugi in tretji odstavek 44. člena ZP-1. Tako je v drugem odstavku 44. člena ZP-1 predvideno zadržanje izvršitve sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, v tretjem odstavku istega člena pa je določen štiriletni absolutni zastaralni rok po poteku katerega sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni mogoče začeti izvrševati.

7. Po povedanem je mogoče določbo o zastaranju izvršitve izrečene sankcije za prekršek iz prvega odstavka 44. člena ZP-1 smiselno uporabiti le v primeru, da po poteku dveh let od pravnomočnosti zadnje odločbe (s katero je storilec dosegel oziroma presegel 18 oziroma voznik začetnik 8 kazenskih točk) sodišče ne izda sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ne pa v primerih, ko znotraj triletnega roka med posameznima odločbama s katerima so bile storilcu izrečene kazenske točke, preteče več kot dve leti. Triletni rok v slednjem primeru predstavlja izjemo od splošnega roka za zastaranje izvršitve sankcije za prekršek in je namenjen storilcem, ki prekrške ponavljajo ter jim je zato večkrat izrečeno manjše število kazenskih točk. Posamezen izrek kazenskih točk znotraj triletnega roka po vsebini predstavlja opozorilno sankcijo, dokler njihova vsota ne doseže predpisanega števila (8 oziroma 18 kazenskih točk), ki ima za posledico izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta opozorilnost je namenjena odvračanju voznikov od ponavljanja objektivno težje vrednotesnih prekrškov zoper varnost javnega prometa, za katere je ta sankcija predpisana in to v daljšem časovnem obdobju treh let. 8. Za takšno stališče posredno govori tudi določba četrtega odstavka 207. člena ZP-1, ki med drugim določa, da se kazenske točke v cestnem prometu izbrišejo iz evidence po preteku treh let od pravnomočnosti odločbe, s katero so bile izrečene, če v tem času storilec ne doseže števila kazenskih točk, zaradi katerega se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.

C.

9. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče ugotovilo, da je zahteva vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti utemeljena. Ker je zahteva vložena v škodo storilca, je Vrhovno sodišče v skladu z določbo drugega odstavka 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zgolj ugotovilo, da je bila z izpodbijanim pravnomočnim sklepom prekršena določba tretjega odstavka 22. člena ZP-1, ne da bi poseglo v pravnomočno odločbo.

Op.št.(1):Enako tudi Zakon o prekrških s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2009, K. Filipčič, str. 125.