Jedro

G. F. v pritožbi ne nastopa kot udeleženka, proti kateri je bil postopek pravnomočno ustavljen s sklepom, opr. št. Rp 24/2000-10 z dne 17.10.2001, temveč kot udeleženka, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. G. F. ima kot žena pokojnega A. F. in zakonita dedinja po določilu prvega odstavka 19. člena ZNP status udeleženke. Zato ji mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se vključi v postopek, da v njem sodeluje in brani svoje interese. Po določilu prvega odstavka 20. člena ZNP lahko udeleženka ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo, kar je G. F. storila s pritožbo z dne 26.11.2001, ki jo je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je najprej s sklepom, opr. št. Rp 24/2000-2 z dne 25.9.2000, ugodilo predlogu predlagatelja in priznalo pravno veljavnost zamudne sodbe Okrajnega sodišča v Jennersdorfu, opr. št. C 1059/98 z dne 10.2.1999, po kateri morata A. F. in G. F. predlagatelju nerazdelno plačati znesek 438.977,36 ATS s 14% obrestmi od 23.5.1997 dalje. Ugotovilo je, da so izpolnjeni pogoji iz določb 94. do 107. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP, Uradni list RS, št. 56/99). Proti navedenemu sklepu je vložila ugovor G. F.. Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je sodba, katere priznanje se zahteva, postala pravnomočna in izvršljiva le proti prvo toženi stranki A. F. in ker solidarni dolžniki niso enotni sosporniki in zanje velja pravilo samostojnosti pravdnih dejanj vsakega od njih, je sodišče prve stopnje s sklepom, opr. št. Rp 24/2000-10 z dne 17.10.2001, ugovoru nasprotne udeleženke ugodilo, sklep o priznanju proti G. F. razveljavilo ter predlog zavrnilo.

Sklep o priznanju tuje sodne odločbe, opr. št. Rp 24/2000-2 z dne 25.9.2000, pa je proti A. F. ostal v veljavi, čeprav je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nasprotni udeleženec umrl 17.4.1999, torej pred vložitvijo predloga za priznanje tuje sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je postopek najprej prekinilo, nato pa predlagajočo stranko pozvalo, naj predlaga nadaljevanje postopka. Predlagajoča stranka je 14.11.2001 umaknila predlog za priznanje tuje sodne odločbe, saj glede na to, da je glavni dolžnik terjatev v celoti poplačal, nima pravnega interesa za nadaljevanje postopka. Zato je sodišče prve stopnje izdalo sklep o ustavitvi postopka proti A. F.. Proti sklepu, opr. št. Rp 24/2000-10 z dne 17.10.2001, je udeleženka vložila pravočasno pritožbo, vendar jo je sodišče prve stopnje zaradi odsotnosti pravnega interesa kot nedovoljeno z izpodbijanim sklepom, opr. št. Rp 24/2000-15 z dne 27.11.2001, zavrglo.

Proti temu sklepu se je spet pravočasno pritožila udeleženka, ki uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da ima kot zakonita dedinja po pokojnemu možu A. F. pravni interes, da se sporna sodna odločba Okrajnega sodišča v Jennersdorfu v Republiki Sloveniji ne prizna. Opozarja, da je v postopku priznanja tuje sodne odločbe v tej smeri navajala razloge, ki pa jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo. Predlaga, da vrhovno sodišče pritožbi ugodi, razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Sodišče prve stopnje je zadevo posredovalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, ki je po petem odstavku 109. člena ZMZPP pristojno za odločitev o pritožbi. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je postopalo po 108. do 111. členu ZMZPP, po pooblastilu iz 111. člena ZMZPP pa je smiselno uporabilo tudi določila ZNP, če ZMZPP nima posebnih določb. ZNP napotuje v 37. členu še na smiselno uporabo določb ZPP, če z ZNP ali drugim zakonom ni drugače določeno.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo sklep sodišča prve stopnje v obsegu pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti glede nekaterih bistvenih kršitev določb postopka ter glede pravilne uporabe materialnega prava. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo udeleženke G. F. ob ugotovitvi, da nima pravnega interesa. Oprlo se je na določilo tretjega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02) v povezavi s 111. členom ZMZPP in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP, Uradni list SRS, št. 30/86 in RS, št. 55/92), da brez pravnega interesa vložena pritožba ni dovoljena. Vrhovno sodišče pa je ugotovilo, da so pritožbena izvajanja udeleženke G. F. kot zakonite dedinje po pokojnem možu A. F. dovoljena. Materialnopravno izhodišče obrazložitve izpodbijanega sklepa je pravilno, vendar uporabljeno na nepravilno dejansko stanje, saj G. F. v pritožbi ne nastopa kot udeleženka, proti kateri je bil postopek pravnomočno ustavljen s sklepom, opr. št. Rp 24/2000-10 z dne 17.10.2001, temveč kot udeleženka, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet. G. F. ima kot žena pokojnega A. F. in zakonita dedinja po določilu prvega odstavka 19. člena ZNP status udeleženke. Zato ji mora sodišče prve stopnje omogočiti, da se vključi v postopek, da v njem sodeluje in brani svoje interese. Po določilu prvega odstavka 20. člena ZNP lahko udeleženka ves čas postopka na naroku ali s pisno vlogo prijavi udeležbo, kar je G. F. storila s pritožbo z dne 26.11.2001, ki jo je sodišče prve stopnje nepravilno zavrglo.

Vrhovno sodišče mora opozoriti na dejstvo, da je postopek za priznanje tuje sodne odločbe proti A. F. zaradi umika predloga ustavljen, vendar pa je sklep Rp 24/2000-2 z dne 25.9.2000 ostal v veljavi. Glede na vse navedeno je podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima izpodbijani sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ga ne more preizkusiti. Izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Navedena kršitev zahteva razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek, da odpravi pomanjkljivosti in razveljavi omenjeni sklep (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 366. in 354. členom ZPP).