22.10.2026
07121-1/2026/1066
Umetna inteligenca
Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede lokalne programske rešitve za anonimizacijo dokumentov, namenjeno organizacijam, ki želijo pred uporabo orodij generativne umetne inteligence iz dokumentov odstraniti osebne podatke. Predvsem vas zanima zakonitost vnosa osebnih podatkov, kakšne so odgovornosti organizacije in kako ravnati ob samoiniciativem ravnanju zaposlenih ter vidiki anonimizacije in lokalne obdelave.
Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.
1.V življenjskem ciklu sistema UI lahko poteka ena ali več obdelav osebnih podatkov (na primer v fazi učenja modela UI, testiranja in kasnejše uporabe sistema UI). IP opozarja, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov – na primer vnos v orodje UI, hramba, posredovanje – izpolnjevati vsa pravila varstva osebnih podatkov.
2.Če posameznik ni več določljiv, gre za anonimizirane podatke in v tem primeru ne gre za obdelavo osebnih podatkov, zato se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo. Po drugi strani pa posameznik pri obdelavi psevdonimiziranih podatkov ostaja določljiv, takšna obdelava je zato še vedno podvržena pravilom varstva osebnih podatkov.
IP uvodoma poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati zakonitosti in primernosti obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru.
Dokončno presojo zakonitosti obdelave osebnih podatkov lahko IP poda le v konkretnem nadzornem ali drugem upravnem postopku.
1. Kako Informacijski pooblaščenec presoja vnos dokumentov z osebnimi podatki v zunanja orodja generativne umetne inteligence z vidika Splošne uredbe in ZVOP-2? Katere obveznosti mora upravljavec izpolniti, da je taka obdelava zakonita — zlasti glede pravne podlage, ureditve razmerja s ponudnikom orodja po 28. členu Splošne uredbe, prenosa v tretje države, načela najmanjšega obsega podatkov, obveščanja posameznikov in evidence dejavnosti obdelave?
3. Ali dejstvo, da ponudnik orodja vnesene vsebine morebiti uporablja za nadaljnje učenje modela, samo po sebi vpliva na presojo zakonitosti?
V življenjskem ciklu sistema UI lahko poteka ena ali več obdelav osebnih podatkov (na primer v fazi učenja modela UI, testiranja in kasnejše uporabe sistema UI). IP opozarja, da mora vsaka obdelava osebnih podatkov – na primer vnos v orodje UI, hramba, posredovanje – izpolnjevati vsa pravila varstva osebnih podatkov.
Temeljiti mora na zakoniti pravni podlagi, zagotovljene morajo biti pravice posameznikov, spoštovana temeljna načela in zagotovljena ustrezna varnost podatkov. IP dodatno izpostavlja, da mora biti za obdelavo posebnih vrst osebnih podatkov, kot npr. podatkov o zdravstvenem stanju posameznika, poleg pravne podlage iz 6. člena Splošne uredbe podana tudi ena izmed izjem iz 9. člena Splošne uredbe. Pri uporabi tujih komercialnih orodij UI se zastavlja tudi vprašanje, ali se osebni podatki prenašajo v tretje države (zunaj EU), za kar je potrebna ločena pravna podlaga. Če so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih za zakonito obdelavo podatkov določa relevantna zakonodaja, potem je lahko obdelava osebnih podatkov dopustna.
IP dalje opozarja tudi na specifična tveganja pri uporabi sistemov UI, na primer na možnost, da se bo izbrani sistem UI nadalje učil na osebnih podatkih, ki jih je uporabnik vnesel v sistem UI. Pri tem sta lahko vprašljiva predvsem pravna podlaga ter obseg spoštovanja načela omejitve namena. IP ob tem opozarja na spoštovanje načela najmanjšega obsega podatkov, ki od upravljavcev zahteva, da so podatki ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo. Če podatki niso potrebni za namen, ki ga zasleduje obdelava osebnih podatkov, jih upravljavec za ta namen ne sme obdelovati. Zbiranje in hramba osebnih podatkov »na zalogo« brez jasno določenega namena obdelave, ni dopustna.
V zvezi z zapisanim IP pojasnjuje, da je v skladom z načelom odgovornosti naloga upravljavca, da izkaže ustrezno pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov in uporabo ustreznih mehanizmov za zagotavljanje varstva osebnih podatkov.
2. Ali je za tovrstne obdelave po vaši presoji praviloma potrebna ocena učinkov v zvezi z varstvom podatkov po 35. členu Splošne uredbe, in v katerih primerih zanesljivo je?
Glede obveznosti priprave ocene učinkov IP pojasnjuje, da je v skladu s 35. členom Splošne uredbe ocena učinkov obvezna, če bi lahko vrsta obdelave, zlasti z uporabo novih tehnologij, ob upoštevanju narave, obsega, okoliščin in namenov obdelave povzročila veliko tveganje za pravice in svoboščine posameznikov. Upravljavci jo pripravijo zlasti v primeru:
a)sistematičnega in obsežnega vrednotenja osebnih vidikov v zvezi s posamezniki, ki temelji na avtomatizirani obdelavi, vključno z oblikovanjem profilov, in je osnova za odločitve, ki imajo pravne učinke v zvezi s posameznikom ali nanj na podoben način znatno vplivajo;
b)obsežne obdelave občutljivih podatkov ali osebnih podatkov v zvezi s kazenskimi obsodbami in prekrški, ali
c)obsežnega sistematičnega spremljanja javno dostopnega območja.
IP je že pripravil seznam obdelav, za katere je ocena učinkov obvezna. Glede na kriterije, ki sprožijo obveznost priprave ocene učinka, na primer masovno zbiranje podatkov, kombiniranje podatkov iz različnih podatkovnih zbirk, analitika na podlagi masovnih podatkov, inovativna raba novih tehnologij, obstaja velika verjetnost, da bo vsaj obdelava osebnih podatkov pri razvoju sistemov UI zahtevala pripravo ocene učinka.
4. Kako je z odgovornostjo upravljavca, kadar zaposleni tovrstna orodja uporabljajo samoiniciativno in brez odobritve? Ali gre za pomanjkljivo izpolnjevanje obveznosti iz 24., 29. in 32. člena Splošne uredbe?
IP pojasnjuje, da je v skladu z načelom odgovornosti upravljavec odgovoren za to, da obdelava osebnih podatkov poteka v skladu s Splošno uredbo in je skladnost tudi zmožen dokazati. Na podlagi navedenega je načeloma upravljavec tisti, ki je odgovoren za obdelavo osebnih podatkov in ne posamezni zaposleni, ki obdeluje osebne podatke.
Tudi Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US, 38/24, 100/25 – ZS-1 in 10/26, v nadaljevanju: ZP-1) v 14. členu določa, da je pravna oseba odgovorna za prekršek, ki ga pri opravljanju njene dejavnosti storilec stori v njenem imenu ali za njen račun ali v njeno korist ali z njenimi sredstvi. Le pod strogo določenimi pogoji, ki jih določa ZP-1, se lahko pravna oseba ekskulpira odgovornosti za prekršek, ki ga izvrši njen zaposleni.
Pravna oseba se lahko razbremeni odgovornosti samo, če odkaže, da je zaposleni prekršek storil z namenom škodovanja pravni osebi, z zavestnim kršenjem pogodbe o zaposlitvi ali pa s kršenjem navodil ali pravil pravne osebe, ki je v okviru dolžnega nadzorstva pravočasno izvedla vse ukrepe, potrebne za preprečitev prekrška.
5. Ali Informacijski pooblaščenec organizacijam priporoča sprejem internih pravil o uporabi orodij umetne inteligence kot organizacijskega ukrepa? Če da, katere vsebine naj taka pravila po vaši presoji obvezno urejajo.
Informacijski pooblaščenec je v priporočilih za javne uslužbence glede varne in odgovorne uporabe umetne inteligence pri delu, ki so lahko koristen pripomoček tudi za vse organizacije zasebnega sektorja, svetoval sprejem internega akta, v katerem organizacija opredeli najmanj, katera orodja UI je dopustno uporabljati in pod kakšnimi pogoji.
Priporočila so na voljo na povezavi.
6. Ali ima javni sektor pri tem kakšne dodatne obveznosti, ki izhajajo iz ZVOP-2 ali področne zakonodaje?
Za organizacije javnega sektorja, ki želijo pri svojem delu obdelovati osebne podatke z orodji UI, se uporabljajo vsa pravila, ki tudi sicer veljajo za obdelave osebnih podatkov v javnem sektorju. Ob tem IP posebej izpostavlja, da se glede na določbo 6(1) člena Splošne uredbe, javni organi pri opravljanju njihovih nalog ne morejo opreti na pravno podlago zakonitega interesa iz člena 6(1)(f) Splošne uredbe in bodo za obdelavo osebnih podatkov pri uporabi orodij UI potrebovali drugo pravno podlago.
7. Ali se obveznosti po Splošni uredbi in ZVOP-2 spremenijo, če se v orodje vnese dokument, iz katerega so osebni podatki predhodno odstranjeni? Kako Informacijski pooblaščenec presoja mejo med anonimizacijo, pri kateri predpisi o varstvu osebnih podatkov ne veljajo več, in psevdonimizacijo, pri kateri gre še vedno za obdelavo osebnih podatkov?
8. Katere okoliščine so pri tej presoji ključne — na primer tveganje ponovne identifikacije iz konteksta dokumenta, redki ali edinstveni podatki, majhne skupine posameznikov, možnost povezovanja z drugimi razpoložljivimi viri? Ali zgolj odstranitev imen, naslovov in identifikacijskih številk po vaši presoji praviloma zadošča za anonimizacijo?
Pravila varstva osebnih podatkov se uporabljajo zgolj za obdelave osebnih podatkov, tj. informacij, ki so v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom.
Določljiv posameznik je tisti, ki ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika.
Zato zgolj brisanje osebnega imena, naslova, EMŠO številke in podobnih osebnih podatkov iz dokumenta še ne pomeni, da dokument ne vsebuje več osebnih podatkov.
Če posameznik ni več določljiv, gre za anonimizirane podatke in v tem primeru ne gre za obdelavo osebnih podatkov, zato se pravila varstva osebnih podatkov ne uporabljajo. Po drugi strani pa posameznik pri obdelavi psevdonimiziranih podatkov ostaja določljiv, takšna obdelava je zato še vedno podvržena pravilom varstva osebnih podatkov.
Zgolj brisanje nekaterih najbolj prepoznavnih osebnih podatkov, kot so ime, naslov prebivališča in EMŠO številke še ne pomeni, da posameznik ni več določljiv oziroma da postane anonimen. Na to je treba še zlasti paziti pri uporabi orodij UI, saj so ta posebej dobra v povezovanju najrazličnejših podatkov, na podlagi katerih lahko pridejo do novih sklepov in povezav, na ta način pa posameznik postane določljiv, obdelava tovrstnih podatkov pa podvržena pravilom varstva osebnih podatkov.
Več informacij o anonimizaciji lahko najdete v novih Smernicah Evropskega odbora za varstvo podatkov, ki so na voljo na naslednji povezavi.
Na vprašanja anonimnosti podatkov v modelih UI pa je Evropski odbor za varstvo podatkov odgovoril v mnenju, ki je dostopno na povezavi.
9. Ali je z vidika presoje tveganj relevantna okoliščina, da anonimizacija ali sama obdelava potekata lokalno, v infrastrukturi organizacije, brez posredovanja podatkov zunanjemu ponudniku?
Okoliščina, da anonimizacija oziroma druga oblika obdelave osebnih podatkov poteka lokalno, na sami infrastrukturi organizacije brez posredovanja osebnih podatkov zunanjim ponudnikom, je pomembna z vidika presoje tveganj in nekaterih obveznosti v skladu s Splošno uredbo, na primer na vprašanje prenosov v tretje države, ne vpliva pa na samo presojo, ali gre za obdelavo osebnih podatkov, niti ne vpliva na presojo zakonitosti pravnih podlag.
Več o varstvu osebnih podatkov na področju umetne inteligence si lahko preberete na spletni strani.
V upanju, da ste prejeli odgovore na vaša vprašanja vas lepo pozdravljamo,
dr. Jelena Virant Burnik Informacijska pooblaščenka