Jedro

V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se pri subjektivni kumulaciji zahtevkov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, kar pomeni, da bi predlagatelj moral izkazati, da je v pravdnem postopku opredelil vrednosti posamičnih zahtevkov, uveljavljanih v razmerju do posameznega toženca.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevke tožnika na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice prvega toženca na nepremičninah, vpisanih v podvložkih št. 1381/4 in 1381/5 oba k.o. ..., na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice druge toženke na nepremičnini, vpisani v podvložku št. 1381/2 k.o. ..., in na posameznem delu stavbe z ident. št. 1002.E, tedaj vpisane v podvložku št. 1381/2 k.o. ..., ter na vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (točka I/1). Zavrnilo je tudi zahtevek za odstranitev pregradne stene in vrat, postavljenih na začetku hodnika na podstrehi, izročitev hodnika in stopnišča na podstrehi stavbe …., tožniku v neposredno posest in na prepoved bodočega oviranja v izvrševanju soposesti (točka I/2).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper navedeno odločitev je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije glede vprašanja (ne)veljavne pridobitve lastninske pravice na skupnih prostorih stavbe, ki je v etažni lastnini.

4. Predlog ni popoln.

5. Preden sodišče odloči o obstoju vsebinskih razlogov za dopustitev revizije, mora preveriti obstoj formalnih pogojev za njeno dovoljenost. V zvezi s tem je Vrhovno sodišče v svojih odločbah že večkrat poudarilo, da iz narave tega izrednega pravnega sredstva izhaja, da je trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev na predlagatelju ter da sodišče nima dolžnosti raziskovati manjkajočih podatkov. Navedeno velja tudi glede pravilne označitve in ustrezne utemeljitve vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Revizijo je namreč mogoče dopustiti, če omenjena vrednost presega 2.000,00 EUR in če ne presega 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena ZPP).

6. Toženca sta navadna sospornika, saj tožnik zoper vsakega od njiju uveljavlja sklop nedenarnih zahtevkov (zahtevek za izbris izpodbijanih vknjižb, vpisanih v korist posameznega toženca, ter negatorni in vrnitveni zahtevek), navedeni spor pa je po naravi pravnih razmerij mogoče rešiti različno za vsakega toženca posebej. V skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP se pri subjektivni kumulaciji zahtevkov dovoljenost revizije presoja po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, kar pomeni, da bi predlagatelj moral izkazati, da je v pravdnem postopku opredelil vrednosti posamičnih zahtevkov, uveljavljanih v razmerju do posameznega toženca. Ker tega v predlogu ni storil, v uvodu prvostopenjske sodbe navedena vrednost „vsp 8.380,00 EUR“ pa zaradi nediferenciranosti tudi ne zadošča, predlog ni popoln. Navedene pomanjkljivosti v postopku s predlogom za dopustitev revizije (tako kot v postopku z revizijo(1)) ni mogoče odpraviti in predlagatelj predloga tudi ne more več (pravočasno) dopolniti, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrglo (377. člen ZPP).

Op. št. (1): Glej pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26. 6. 2002.