Jedro

Ker tudi ZKZ-B, ki je bil izdan po tem, ko je Ustavno sodišče RS razveljavilo III. poglavje ZKZ/96, obravnavana zadeva pa se je začela obravnavati po ZKZ/96, daje prednost pri nakupu kmetijskih zemljišč, je vrhovno sodišče na podlagi ZKZ-B pritrdilo odločitvi prvostopnega sodišča, čeprav je prvostopno sodišče svojo odločitev oprlo na ZKZ/96.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je prvostopno sodišče na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrnilo tožnikovo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 5.4.2000, s katero je ta zavrnila tožnikovo pritožbo proti odločbi Upravne enote G. z dne 7.3.2000. Prvostopni organ s svojo odločbo ni ugodil tožnikovi zahtevi za odobritev pravnega posla - kupoprodajne pogodbe, ki jo je kot kupec sklenil dne 11.4.2000 z O.S. kot prodajalko. Predmet te pogodbe je solastniški delež 73/1000 nepremičnine vl. št. 518 k.o. B. Zahteva je bila zavrnjena, ker je iz zemljiško-knjižnega izpiska Okrajnega sodišča v Grosupljem in posestnega lista Geodetske uprave L., Izpostava G., razvidno, da je prednostno pravico do nakupa navedenega deleža uveljavljal tudi P.N. kot solastnik parc. št. 403/11 vl. št. 518 k.o. B. do 106/1000. Glede na to ima P.N. prednost do nakupa pred tožnikom.

Prvostopno sodišče je pritrdilo odločitvi tožene stranke v izpodbijani odločbi. Menilo je, da je v obravnavanem primeru tožena stranka pravilno ocenila, da je prvostopni organ dejansko stanje pravilno in popolno ugotovil in da tožnik drugačnih dokazov za svoje trditve, da namreč P.N. ni solastnik zemljišča parc. št. 403/11 vl. št. 518 k.o. B. do 106/1000, ni predložil. Zato tudi po presoji prvostopnega sodišča tožnik nima prednosti pri nakupu obravnavanih nepremičnin, ker je prednostno pravico do nakupa uveljavljal solastnik ene od nepremičnin, ki so vpisane v naprodaj danem z.k. vložku. Pri tem se je prvostopno sodišče oprlo na določbe 1. odstavka 19. člena in 1. točke 1. odstavka 21. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96).

Zoper prvostopno sodbo se pritožuje tožnik zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Meni, da prvostopno sodišče ni preizkusilo njegovih tožbenih navedb, na katerih je slonel njegov zahtevek. Izpodbijal je namreč navedbo, da je P.N. solastnik nepremičnine v vl. št. 518 k.o. B. Gre le za navidezno solastništvo, do katerega je prišlo kot posledica nedopustne poenostavitve denacionalizacijskih postopkov. Fiktivnemu solastniku pa ZKZ prav gotovo ne daje prednosti pri nakupu zemljišč. Sklicuje se na dosedanje navedbe v tožbi in pritožbi zoper odločbo prvostopnega upravnega organa. Strinja se, da sta zemljiško-knjižni izpisek in posestni list javni listini in da velja načelo zaupanja v javne listine. Vendar pa veljajo podatki iz javnih listin, dokler ni dokazano drugače. Prav to pa je v tem postopku poskušal dokazati on, vendar so vsi, tudi prvostopno sodišče, ponujene dokaze: zaslišanje upravičencev, oceno denacionalizacijske odločbe in ogled enostavno prezrli in jih sploh niso relevantno preizkusili in upoštevali. Neskladja med podatki v javnih evidencah in stanjem v naravi državni organi ne bi smeli upoštevati, še manj pa nanj opirati svoje odločbe. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in njegovi zahtevi ugodi v celoti.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Med upravnim sporom na pritožbeni stopnji, pritožbeno sodišče je zadevo prejelo v reševanje 27.11.2003, je Ustavno sodišče Republike Slovenije z odločbo, št. U-I-266/98 z dne 28.2.2002 (Uradni list RS, št. 27/02) razveljavilo poglavje "III. Promet s kmetijskimi zemljišči (členi 17 do 25) Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ, Uradni list RS, št. 59/96)", ki je bil podlaga za odločanje tudi v obravnavanem primeru. Odločilo je, da razveljavitev začne učinkovati po preteku enega leta od dneva objave odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije. Navedena odločba je bila objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije 28.3.2002. V enoletnem roku do 28.3.2003 niso bile sprejete ustrezne spremembe oziroma dopolnitve ZKZ, zato je 28.3.2003 celotno III. poglavje ZKZ/96 nehalo veljati. Dne 17.4.2003 pa je začel veljati ZKZ-B (Uradni list RS, št. 36/03). Ta pa v 5. členu določa, da se postopki za odobritev pravnega posla, začeti pred uveljavitvijo ZKZ-B, zaključijo v skladu z ZKZ-B. Po 44. členu Zakona o Ustavnem sodišču (ZUstS, Uradni list RS, št. 15/94 in 64/01) se del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno.

Ker tudi v obravnavanem primeru o odobritvi pravnega posla še ni bilo pravnomočno odločeno, razveljavitev ZKZ pa je začela učinkovati 28.3.2003, pritožbeno sodišče ne sme odločati po ZKZ iz leta 1996, pač pa lahko glede na določbo 5. člena ZKZ-B odloča na podlagi določb ZKZ-B. Glede na to je pritožbeno sodišče na podlagi primerjave določb ZKZ/96 in ZKZ-B, ki so pravno pomembne za odločitev v tej stvari, ugotovilo, da so enake. Odločitev v obravnavanem primeru temelji na določbi 1. alinee 1. odstavka 21. člena ZKZ/96, po kateri pri nakupu kmetijskega zemljišča, kmetijskega gospodarstva ali gozda, če ni za gozdove z zakonom o gozdovih določeno drugače, lahko uveljavljajo prednostno pravico solastniki. Ta določba pa je glede prednosti solastnika enaka določbi 1. odstavka 23. člena novele ZKZ-B. Tudi po tej določbi ima namreč prednostno pravico do nakupa kmetijskih zemljišč solastnik.

Glede na to ugotovitev pritožbeno sodišče ni imelo razloga, da bi zaradi napačne uporabe materialnega prava (III. poglavja ZKZ/96, ki ga je ustavno sodišče razveljavilo) spremenilo ali razveljavilo sodbo prvostopnega sodišča, saj je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zakonita tudi glede za odločitev v tej stvari pravno pomembne določbe ZKZ-B. Neutemeljena pa je pritožbena navedba, da v obravnavanem primeru P.N. nima prednosti pri nakupu naprodaj danih nepremičnin, ker da je le "fiktivni solastnik" ene od naprodaj danih nepremičnin. Solastništvo P.N. po podatkih sodbe prvostopnega sodišča in odločb obeh upravnih organov, kar potrjujejo tudi podatki upravnih spisov, izhaja iz zemljiško-knjižnega izpiska za zk vložek 518 k.o. B., katerega nepremičnine so v celoti dane naprodaj.

Tožnik sam v pritožbi pritrjuje stališču prvostopnega sodišča in obeh upravnih organov, da je izpis iz zemljiške knjige javna listina in da velja načelo zaupanja v javne listine. Pritožbeno sodišče se strinja s tožnikom, da je mogoče dokazovati nasprotno, kot izhaja iz javnih listin. Vendar je to po presoji pritožbenega sodišča mogoče le po postopku in na način, ki je za to predpisan za vsako vrsto javne listine, ne pa v kateremkoli postopku, v katerem se taka listina uporabi kot dokaz. Glede na to v postopku odobritve pravnega posla po ZKZ ni mogoče izpodbijati verodostojnost zemljiško-knjižnega izpiska.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.