Jedro

To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok.

Pritožbeno sodišče z zaključki sodišča prve stopnje soglaša in še dodaja, da na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče govoriti, da bi se od sklenitve sodne poravnave 16. 10. 2019 okoliščine bistveno spremenile, zato pogoji za spremembo varstva in vzgoje mld. otrok niso izpolnjeni. Ob tem velja poudariti, da predstavlja odnos med bivšima partnerjema dinamičen proces z obdobji, ko sta odnos in komunikacija med bivšima partnerjema boljša, in z obdobji, ko sta slabša, sodišče pa odloča glede na okoliščine ob koncu glavne obravnave. Le-te pa so bile v predmetni zadevi takšne, da so kazale na to, da sta udeleženca zmožna medsebojnega sodelovanja in dogovarjanja, kar sta navsezadnje potrdila tudi s tem, da sta se na zadnjem naroku za glavno obravnavo dogovorila glede obsega stikov, pa tudi tekom predmetnega postopka sta se z začasno sodno poravnavo z dne 16. 5. 2022 uspela dogovoriti glede obsega stikov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom spremenilo stike, določene s sodno poravnavo I N 479/2019 z dne 16. 10. 2019 (I. točka izreka), kar pa sta udeleženca zahtevala več ali drugače, pa zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da vsak udeleženec nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper citirani sklep vlaga pravočasno pritožbo predlagateljica. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Vztraja, da se mld. otroka dodelita v varstvo in vzgojo njej, z očetom pa naj se določijo primerni stiki in preživnina. Bistvo pritožbenih navedb je, da niso več podani pogoji za nadaljnje skupno starševstvo zaradi visoke konfliktnosti med staršema, ta konfliktnost pa negativno vpliva na mld. otroka, zato bi sodišče moralo mld. otroka predodeliti v varstvo in vzgojo njej. Nasprotuje izvedenskemu mnenju, ki ga označuje kot pomanjkljivega, površnega, nepopolnega, nedoločnega, neprepričljivega in v medsebojnem nasprotju. Graja, da se izvedenka ni opredelila do navedb predlagateljice v vseh pisnih vlogah v zvezi z nesprejemljivim ravnanjem in spornim načinom delovanja nasprotnega udeleženca, prav tako ni upoštevala pisnih izjav prič. Predlagateljica je opozarjala na manipulativna in odklonilna ravnanja nasprotnega udeleženca, ki se navzven izkazuje kot čudovit oče, ko pa ostaneta s predlagateljico sama v urejanju stvari glede otrok, pa ima nasprotni udeleženec popolno drugačen obraz, kar je izvedenka očitno spregledala, saj ni ugotavljala njegovih manipulativnih in zaničljivih ravnanj in nagnjenj k spodkopavanju sodelovanja in komunikacije med staršema ter njunega medsebojnega spoštljivega odnosa. Ne držijo zaključki izvedenskega mnenja, da starša v zadnjem letu nista imela večjih konfliktov, saj konflikti vseskozi so. Tudi ni izpolnjen pogoj osnovne starševske komunikacije med udeležencema, izpostavljajoč skozi navedbe nezadostno oziroma popolnoma odsotno komunikacijo, prav tako ne držijo zaključki izvedenke, da naj bi starša v zadnjem letu sodelovala in delovala bolj konstruktivno ter da naj bi se njun starševski odnos izboljšal. Nadalje graja obseg in vsebino stikov, ki jih je določilo sodišče prve stopnje. Na zadnjem naroku je bila pod velikim stresom in pritiski, naroka ni mogla zbrano spremljati, zaradi tega pa so bili sprejeti določeni zaključki v smislu dogovorov med staršema, katere pa predlagateljica ne sprejema. Ne strinja se glede predaje otrok po koncu vikend stikov, saj je v njuno korist, da se ju predaja ob nedeljah zvečer, ko izključno predlagateljica z otrokoma pregleda torbe in učno gradivo ter ponovi snov, medtem ko se nasprotni udeleženec z otrokoma glede šole ne ukvarja. Težave so tudi glede stikov po telefonu po opravljenem zadnjem naroku, ko se otroka nista odzvala na klice, niti se ne odzivata sedaj. Končno navaja še, da bi sodišče moralo na novo odločiti o preživnini. Stroškov ne priglaša. 3. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo zavrne, potrdi sklep sodišča prve stopnje in odloči o pritožbenih stroških, ki jih priglaša. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sklep sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP). Določbe ZPP so uporabljene na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1).

6. Pritožbeni preizkus je pokazal, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti pritožbeno uveljavljanih niti uradno upoštevnih kršitev postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa pravilno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje zato v izogib ponavljanju povzema razloge sodišča prve stopnje in v nadaljevanju le še odgovarja na pritožbene navedbe.

**Glede varstva in vzgoje otrok**

7. V predmetni zadevi je predlagateljica 2. 6. 2021 vložila predlog za spremembo varstva in vzgoje, stikov in preživnine.

8. Materialnopravno podlago glede vprašanja predodelitve otroka predstavlja četrti odstavek 138. člena Družinskega zakonika (DZ). Ta določa, da sodišče izda novo odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Tako se mora sodišče v postopku za predodelitev otroka osredotočiti na vprašanje, ali so se razmere, v katerih živi otrok, po času izdaje pravnomočne sodne odločbe o dodelitvi spremenile. Po utrjenem stališču v sodni praksi morajo biti spremembe teh okoliščin bistvene.1 Vsakršna posamična in manjša sprememba ne more povzročiti predodelitve otroka; iti mora za spremembo bistvenih, pravno relevantnih okoliščin, ki so utemeljevale sodno odločbo (ali sodno poravnavo), ki naj bi se spremenila.2 To pomeni, da sodišče v teh postopkih ne ugotavlja ponovno, na strani katerega od staršev so boljše možnosti za vzgojo in varstvo otroka, prav tako se ponovno ne ugotavlja, ali so te na obeh straneh primerne, pač pa mora odgovoriti na vprašanje, ali so se bistveno spremenile pravno relevantne okoliščine, na katerih sloni prvotna odločitev o varstvu in vzgoji otrok.3

9. Pregled zadeve pokaže, da sta udeleženca postopka bivša partnerja in starša mld. A. A. (ki je bila ob izdaji izpodbijanega sklepa stara 11 let) in mld. B. B. (ki je bil ob izdaji izpodbijanega sklepa star 6 let). Dne 16. 10. 2019 sta pred Okrožnim sodiščem v Mariboru sklenila sodno poravnavo I N 479/2019, s katero sta se dogovorila o skupnem starševstvu, določila potek stikov in se dogovorila glede preživninskih obveznosti. V predmetnem postopku je predlagateljica vložila predlog, da se mld. otroka dodelita v varstvo in vzgojo njej, nasprotni udeleženec pa vložil nasprotni predlog, s katerim predlagal, da se mld. otroka zaupata v varstvo in vzgojo njemu.

10. Dokazni postopek pred sodiščem prve stopnje ni potrdil navedb predlagateljice, da so se od sklenitve sodne poravnave 16. 10. 2019 okoliščine bistveno spremenile, ker je postal njen odnos z nasprotnim udeležencem visoko konflikten in onemogoča njuno sodelovanje ter da nista zmožna medsebojne komunikacije. Kot izhaja iz 17. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, sta udeleženca postopka zmožna medsebojne komunikacije in osnovnega sodelovanja ter za dobro skupnih mld. otrok stopita skupaj, ko je to potrebno. Tako sta mld. A. A. v najbolj občutljivem obdobju skupaj zagotovila psihološko pomoč, skupaj sta odšla v osnovno šolo, kamor sta vpisala mld. B. B., sodno poravnavo iz leta 2019 izvršujeta, predaje otrok vršita, skupaj obiskujeta logopeda za otroke, oba se zavedata pomena sodelovanja in sta konflikte pripravljena rešiti tudi s pomočjo mediacije, ob koncu (predmetnega) postopka pred sodiščem prve stopnje sta se bila zmožna sporazumeti o bodočem obsegu in izvajanju stikov, pa tudi tekom predmetnega postopka sta sklenila začasno sodno poravnavo o stikih. Sodišče prve stopnje je na podlagi navedenega zaključilo, da njuna konfliktnost, ki sicer je prisotna, ne ovira izvajanja skupnega varstva in vzgoje in je predloga obeh udeležencev za spremembo varstva in vzgoje zavrnilo.

11. Pritožbeno sodišče z zaključki sodišča prve stopnje soglaša in še dodaja, da na podlagi dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje ni mogoče govoriti, da bi se od sklenitve sodne poravnave 16. 10. 2019 okoliščine bistveno spremenile, zato pogoji za spremembo varstva in vzgoje mld. otrok niso izpolnjeni. Ob tem velja poudariti, da predstavlja odnos med bivšima partnerjema dinamičen proces z obdobji, ko sta odnos in komunikacija med bivšima partnerjema boljša, in z obdobji, ko sta slabša, sodišče pa odloča glede na okoliščine ob koncu glavne obravnave. Le-te pa so bile v predmetni zadevi takšne, da so kazale na to, da sta udeleženca zmožna medsebojnega sodelovanja in dogovarjanja, kar sta navsezadnje potrdila tudi s tem, da sta se na zadnjem naroku za glavno obravnavo dogovorila glede obsega stikov, pa tudi tekom predmetnega postopka sta se z začasno sodno poravnavo z dne 16. 5. 2022 uspela dogovoriti glede obsega stikov.

12. Sodišču druge stopnje se dvom v dokazno ceno sodišča prve stopnje ni porodil, saj je le-ta razumna in življenjsko sprejemljiva, zato so neutemeljena pritožbena izvajanja o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju. Sodišče prve stopnje je zlasti na podlagi mnenja CSD, zaslišanj strank in izvedenke razumno zaključilo, da konfliktnost med staršema ni takšne intenzitete, da bi onemogočala medsebojno sodelovanje glede varstva in vzgoje otrok.

13. Neutemeljena so pritožbena izvajanja, da je izvedensko mnenje pomanjkljivo. Sodišče druge stopnje soglaša z razlogi sodišča prve stopnje iz 16. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, da je izvedenka odgovorila na vsa pravno relevantna vprašanja in svoje mnenje ustrezno argumentirala tako v pisnem izvedenskem mnenju kot ustni dopolnitvi, pripombe predlagateljica pa so bile pogosto zgolj pavšalne in so predstavljale golo nasprotovanje izvedenskemu mnenju, kar pa ne predstavlja razloga za dopolnitev izvedenskega mnenja (254. člen ZPP).

**Glede spremembe stikov**

14. Pritožba napada tudi odločitev o spremembi stikov. V skladu z osmim odstavkom 141. člena DZ sodišče izda novo odločbo o stikih s starši, če to zahtevajo spremenjene razmere in koristi otroka. Tudi te spremenjene razmere in koristi otroka morajo biti bistvene.4

15. Sodišče prve stopnje je na podlagi dogovora med udeležencema na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 24. 11. 2023 in upoštevaje mnenja izvedenke na novo (in natančneje) določilo stike, kot izhaja iz I. točke izpodbijanega sklepa. Pritožbeno sporni so zgolj stiki ob koncu vikenda, glede katerih starša dogovora nista dosegla, in sodelovanje pri verskih zakramentih mld. otrok.

16. Pregled zadeve pokaže, da so bili s sodno poravnavo z dne 16. 10. 2019 določeni vikend stiki z nasprotnim udeležencem na način, da je nasprotni udeleženec vsak drugi vikend mld. otroka prevzel v petek v šoli oziroma vrtcu po zaključenih dejavnostih in ju pripeljal predlagateljici v nedeljo ob 18.00 uri. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je nasprotni udeleženec mld. otroke pogosto predajal predlagateljičinim starim staršem, saj je bila predlagateljica ta čas še v službi, da je bilo treba zaradi prevzema mld. otrok v nedeljo ob 18.00 uri aktivnosti pri nasprotnem udeležencu večkrat prekiniti, kar je bilo povezano z razočaranjem otrok in nelagodjem nasprotnega udeleženca. To so po mnenju sodišča druge stopnje okoliščine, ki utemeljujejo spremembo vikend stikov. Le-te je sodišče prve stopnje utemeljeno razširilo na ta način, da se ne zaključijo že v nedeljo ob 18.00 uri, temveč v ponedeljek zjutraj, ko nasprotni udeleženec vrne mld. otroka v šolo. Sodišče prve stopnje se je pri tej odločitvi ustrezno naslonilo na mnenje izvedenke in pravilno pojasnilo, da je v korist mld. otrok, da ima nasprotni udeleženec možnost pripraviti mld. otroke na nov delovni teden ter se mu omogoči nedeljska rutina z mld. otrokoma, njima pa prihrani morebitna vnovična razočaranja ob prekinitvi aktivnosti in slabo voljo staršev, saj ne bo treba prekinjati aktivnosti pri nasprotnem udeležencu v nedeljo popoldan.

17. Prav tako niso utemeljene pritožbene navedbe predlagateljice, da je bila na zadnjem naroku pri dosegu dogovora o stikih zaradi pritiskov in daljšega trajanja nezbrana, saj to samo po sebi še ne kaže na pravno upoštevne napake volje, npr. v obliki opravičljive zmote (drugi odstavek 46. člena Obligacijskega zakonika - OZ). Glede na to, da sta se starša na zadnjem naroku za glavno obravnavo dogovorila glede sodelovanja pri verskih zakramentih in ker je ta dogovor tudi po oceni sodišča druge stopnje v korist mld. otrok, je sodišče prve stopnje temu dogovoru utemeljeno sledilo in ga povzelo v izpodbijani sklep. Zato so neutemeljeni pritožbeni očitki, da bi morali biti stiki pri verskih zakramentih drugače določeni. V tej zvezi sodišče druge stopnje še pripominja, da tako določen obseg stikov ni ovira za to, da se udeleženca glede sodelovanja pri verskih zakramentih dogovorita tudi drugače. **Glede preživnine**

18. Predlagateljica je spremembo preživnine v prvi vrsti utemeljevala s svojim prizadevanjem, da se mld. otroka dodelita v varstvo in vzgojo njej, Glede na to, da je s tem predlogom propadla, je odpadla podlaga za spremembo preživnine, kot je bila določena s sodno poravnavo z dne 16. 10. 2019. Glede na navedeno je neutemeljena pritožbena graja, da bi moralo sodišče prve stopnje na novo določiti preživnino. S tem, ko je zavrnilo predlagateljičin predlog, ki se je nanašal tudi na spremembo preživnine (II. točka izreka izpodbijanega sklepa), je odločilo, da ostane v veljali preživnina, kot je bila določena s sodno poravnavo z dne 16. 10. 2019. 19. Sodišče druge stopnje se ni opredeljevalo glede pritožbenih navedb v zvezi z dogodki, ki so se zgodili po zaključku glavne obravnave 24. 11. 2023 (na primer, da se mld. otroka v letu 2024 ne odzivata na predlagateljičine telefonske klice), saj so izven časovnih mej pravnomočnosti izpodbijanega sklepa.5 Prav tako so neutemeljena pritožbena izvajanja glede privarčevanega denarja mld. otrok, saj premoženjskopravna razmerja med udeležencema oz. mld. otrokoma niso predmet tega postopka.

20. Glede na pojasnjeno je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pri tem se je opredelilo zgolj do pravno odločilnih pritožbenih navedb (prvi odstavek 360. člena ZPP).

21. Pritožbeno sodišče je s svojo odločitvijo sledilo koristim otrok, zato je na podlagi 101. člena ZNP-1, v skladu s katerim sodišče o stroških postopka za varstvo koristi otroka odloči po prostem preudarku, odločilo, da nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo. Predlagateljica pritožbenih stroškov ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla.

1 Tako sodba VS RS II Ips 95/2018 z dne 14. 6. 2018, sodba in sklep VSL IV Cp 6/2017, sodba VSL IV Cp 62/2019, VSL Sklep IV Cp 466/2021 z dne 21. 4. 2021. Glej tudi M. Čujovič v B. Novak (ur), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 426. 2 Prav tam. 3 Tako sodba VS RS II Ips 95/2018 z dne 14. 6. 2018, sodba in sklep VSL IV Cp 6/2017, sodba VSL IV Cp 62/2019, VSL Sklep IV Cp 466/2021 z dne 21. 4. 2021. Glej tudi M. Čujovič v B. Novak (ur), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 426. 4 N. Weber v B. Novak (ur.), Komentar družinskega zakonika, Uradni list, Ljubljana 2019, str. 426. 5 V nepravdnem postopku je v skladu s četrtim odstavkom 286. člena ZPP in prvim odstavkom 337. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 mogoče navajati le tista nova dejstva, ki so obstajala že v času sojenja na prvi stopnji, saj sodišče izda odločbo glede na dejansko stanje, kakršno obstoji ob zaključku glavne obravnave. Slednje velja tudi za 34. člen ZNP-1, v skladu s katerim sme pritožnik v pritožbi vselej navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, če so v korist oseb iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1. Slednje pomeni, da lahko udeleženci nepravdnega postopka v pritožbenem postopku navajajo tista dejstva, ki so nastala do zaključka glavne obravnave, dejstva, ki so nastala kasneje, pa predstavljajo kvečjemu podlago za spremembo pravnomočne odločitve sodišča prve stopnje v novem postopku (VSM sklep III Cp 806/2020 z dne 10. 10. 2020, VSM sklep III Cp 414/2023 z dne 6. 6. 2023).